V nadaljevanju preberite:

V okviru letošnjega sodelovanja zavoda Bunker z Domom upokojencev Center (DUC) na Taboru v Ljubljani, že četrtega po vrsti, so bili organizirani pogovori na delavnicah, ki so potekale že spomladi, povezane pa so bile z letošnjim umetniškim projektom na mednarodnem festivalu Mladi levi Krpanje nevidnega, ki bo te dni doživel premiero. Upokojenke in upokojenci so s svojimi spomini in izkušnjami prispevali ideje k skupni temi, kako zakrpati mesto Ljubljano.

Kot nekoliko trajnejši spomin bodo te dni v parku poleg doma postavili popravljeni zoetrop, vrteči bobenček, ki je sicer že dolgo stal tam zanemarjen. V njem se bo zdaj vrtelo trikrat po dvanajst sličic, ki jih je na podlagi posnetih fotografij z upokojenci po delavnicah izdelala umetnica Ana Čigon, videastka in režiserka.

Iz Krpanja nevidnega, ki govori o tem, kako popraviti mesto, bo nastala predstava. Temeljila bo na zgodbah oziroma perspektivah mesta Ljubljane, ki jih je prispevalo več skupnosti. Na sporedu bo 29., 30. in 31. avgusta, je povedala Klara Drnovšek Solina, producentka iz zavoda Bunker. Poleg upokojencev DUC na Taboru so svoje mnenje in zgodbe prispevali še kritični arhitekti in umetniki, teoretiki, prosilci za azil, skupina No Border Craft, ki se ukvarja s kvačkanjem in povezovanjem ranljivejših skupin. Poleg predstave bo nastala tudi velika vezenina, v katero bodo vtkane povedi, ki bodo označevale te zgodbe posameznikov. Po predstavah bodo vezenino obesili v Stari elektrarni.

Upokojenci so letos pripovedovali spomine in izkušnje v Ljubljani, mestu, ki ima ogromno različnih realnosti in različnih prebivalcev in niso vsi človeška bitja, so tudi živali in rastline. Obudili so nekaj izjemnih zgodb, na primer o krojačici na Čopovi, pa o tem, kaj je v mestu nevidno –​ našli so spomenik ženskemu pogumu na Pogačarjevem trgu. Ugotavljali so, kako bi mesto doživljali, če bi bili na primer psi ali ptice in se s tem navezali na ustvarjanje z Mladimi levi v prejšnjih letih.