V nadaljevanju preberite:

Generacije sedanjih stanovalcev domov za starejše so večinoma imele izkušnjo z delom na vrtu ali celo njivah, če prihajajo s podeželja. Sajenje in sejanje na vrtovih je bilo povezano z vrtninami, ki so jih potrebovali predvsem za prehranjevanje. Senzorični vrtovi pa »nagovarjajo« čute uporabnika, predvsem čut za dotik, vonj, okus, vid, sluh, po možnosti pa še čut za orientacijo in gibanje.

V Domu starejših občanov Ljubljana Šiška v sodelovanju z Zdravstveno fakulteto nastaja senzorični vrt, in sicer v okviru projekta ULTRA – Univerza v Ljubljani za trajnostno družbo, v katerem izvajajo pilotne projekte, ki med sabo povezujejo več članic univerze.

»Vključevanje senzornih elementov v že znane zelene tehnologije, kot so saditev dreves, postavitev senčnic, sajenje v visoke grede, vključevanje vodnih teles v urbano okolje, za blaženje vpliva podnebnih sprememb na zdravje in počutje ranljivih skupin prebivalstva prispeva k lažjemu uravnavanju čustev in počutja posameznika,« pravi vodja delovnega sklopa projekta na Zdravstveni fakulteti Nevenka Gričar, višja predavateljica za delovno terapijo.

Višja predavateljica Nevenka Ferfila, ki se ukvarja z uporabo sonaravnih tehnologij, pa je povedala, da je pri oblikovanju senzoričnega vrta v DSO Šiška letos prvič potekalo klinično usposabljanje za študente različnih študijskih programov njihove fakultete, pri katerem so sodelovali tudi stanovalci tega doma za starejše: »Na kliničnih vajah so študentje spoznavali, kako različni okoljski pogoji vplivajo na človekove fiziološke odzive, njegovo delovanje in počutje. Stanovalci in zaposleni pa so se seznanili z možnostmi, ki jih ponuja senzorični vrt.«