S strahom čakajo na cene daljinskega ogrevanja

Nekateri domovi za starejše so ob možnosti izrednega usklajevanja cen pohiteli in že dvignili ceno oskrbe, večina jih še bo. Izvajalce, ki so pri izredni uskladitvi upoštevali rasti vseh stroškov storitve in presegli 4,5-odstotni dvig oskrbnin, je ministrstvo za delo pozvalo k popravku predloga uskladitve cen. Podatkov o povprečnem dvigu cene oskrbe še ni, znani naj bi bili konec novembra.

Še pred potrditvijo predloga zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, ki ga je vlada poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku, je ministrstvo za delo izvajalce obvestilo, da lahko glede na izhodišča v ceni upoštevajo do 15 odstotkov dviga materialnih stroškov, kar pomeni, da se cena oskrbnine lahko podraži največ za 4,5 odstotka. Ostale stroške naj bi pokril državni proračun.

Za polovico višji stroški hrane

Za toliko se je podražila cena oskrbe v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kar pomeni, da je pri njih cena oskrbe v povprečju dražja za 0,96 evra na dan. Stanovalci bodo višje položnice za oktober dobili v decembru. »Še vedno smo med najcenejšimi domovi. Za zdaj so pri nas največji problem višji stroški hrane, od septembra so se namreč zaradi javnega naročila povišali za polovico. To pomeni približno za 1,7 evra višji strošek na stanovalca na dan oziroma 52 evrov več na mesec,« je povedal direktor Jaka Bizjak.

Strošek energentov je bil pri njih le nekoliko višji od lani, ker imajo pogodbo za elektriko sklenjeno do konca leta in energetsko varčno stavbo, pri tem pa za ogrevanje uporabljajo daljinsko ogrevanje Energetike Ljubljana in elektriko; pri tem pa se pozna tudi spomladanska oprostitev plačevanja omrežnine za elektriko. »S strahom pa pričakujemo spremembe cene daljinskega ogrevanja ter električne energije. Prepričani smo, da bo nova cena nekajkrat višja od te, ki jo imamo že dve leti,« je zaskrbljen Bizjak. Čakajo na ustrezne akte o kritju stroškov s strani države. Pravi, da bi dokončne informacije o tem, kako bo to potekalo, potrebovali hitro. Pomembno je tudi, da bi bila povračila pravočasna, da bi jih lahko šteli v poslovno leto 2022.

Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), pravi, da je za izredni dvig cen oskrbnine več razlogov. Cena zemeljskega plina je od letošnjega septembra, kljub regulirani ceni, v povprečju približno za 300 odstotkov višja kot v lani, brez regulacije pa bi bila podražitev okrog 700-odstotna. »Močno se je dvignila cena električne energije, kurilnega olja in drugih energentov, naši člani tudi sporočajo, da so se pomembno povišali tudi stroški živil. Tisti, ki so nove pogodbe podpisovali v začetku leta oziroma do junija, so ob podpisu novih pogodb z dobavitelji v povprečju občutili kar 20-odstotno povišanje cene živil. Izvajalci, ki so se jim pogodbe iztekle v tem obdobju, pa zdaj podpisujejo pogodbe po še višjih cenah.«

Sahernik opozarja, da je zaradi referendumskega postopka nastal še dodaten strošek, in sicer zaradi dodatnega kadra, ki je posledica sprememb pravilnika, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi bi namreč med drugim iz proračuna zagotovila tudi sredstva za financiranje dodatnih kadrov.

Manj kot polovica stanovalcev sama plačuje oskrbnino

Ob tem pa čedalje več stanovalcev v domovih ne zmore več plačevati oskrbnine. Manj kot polovica stanovalcev, to je 49,3 odstotka, lahko sama v celoti plačuje oskrbnino, pri ostalih so potrebna doplačila svojcev. V slabih dvajsetih odstotkih pa je doplačnik tudi občina, saj stanovalci skupaj s svojci oziroma zavezanci za plačilo ne zmorejo pokriti celotnega stroška. »Ali bodo tudi dejansko povrnjeni vsi stroški in od katerega obdobja dalje, pa bomo videli, ko bo interventni zakon sprejet in udejanjen v praksi,« pravi Sahernik.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so pojasnili, da bodo izplačila povračil stroškov izvajalcem institucionalnega varstva z namenom preprečitve dviga oskrbnin iz proračuna začeli zagotavljati v najkrajšem mogočem času po sprejemu omenjenega zakona. Domovi za starejše bodo dobili sofinancirane stroške in odhodke oskrbe, največ do višine 80 odstotkov izkazane rasti stroškov v letošnjem letu nad priznano rastjo stroškov kot elementa cene storitve.

Sofinancirani bodo tudi dodatni stroški dela, ki so posledica sprememb kolektivnih pogodb in drugih aktov za določanje plač na državni ravni, ki veljajo za zaposlene v socialnem varstvu, ki vplivajo na stroške dela v obdobju od 1. oktobra letos do 30. junija 2023, in sicer zaradi dviga vrednosti plačnih razredov od letošnjega 1. oktobra. Sofinancirani bodo tudi stroški, ki so nastali zaradi spremembe uvrstitev delovnih mest v plačne razrede od 1. aprila 2023, razlike regresa za prehrano od letošnjega 1. septembra, razlika regresa za letni dopust za letos ter spremembe zneska minimalne plače od 1. januarja 2023.