Največji problem epidemije je osamljenost

V nadaljevanju preberite:

V dneh, ko bi morali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tretjič potekati Dnevi medgeneracijskega sožitja, a so zaradi epidemije zaradi koronavirusa v živo potekali samo prvo leto, to je maja 2019, lani pa so odpad­li, je Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) tokrat pripravila spletno razpravo o tem, kako so starejši občutili covid-19, in o njihovih potrebah v času socialne izolacije.

Razpravljavci so izrazili željo, da se bo prihodnje leto epidemija umirila in bo lahko Zdus skupaj z dijaško organizacijo, mladinskim svetom ter študentsko organizacijo, ki so povezane v Medgeneracijsko koalicijo Slovenije – Mekos, pripravil program in bodo lahko razprave in okrogle mize potekale ob medgeneracijskem druženju v živo.

V tokratni spletni razpravi so ugotavljali, da je največja težava starejših med epidemijo zaradi socialne izolacije osamljenost, katere posledice bodo mnogi občutili tudi v prihodnje. Na srečo so kljub težkim razmeram tudi v tem času delovale in pomagale humanitarne organizacije, Rdeči križ Slovenije, Karitas, civilna zaščita, znova so se izkazali tudi programi, kot je Zdusov Starejši za starejše, ki ga financira ministrstvo za delo. V Velenju je veliko dobrih del opravila skupina prostovoljcev Udarnik MC Velenje v projektu s sloganom Naše ulice so prazne, naša srca ne. Spregovorili so tudi o tem, da je skrajni čas za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Med epidemijo so se namreč pokazale vse pomanjkljivosti skrbi za starejše v zadnjih tridesetih letih.

Več kot leto dni trajajoča epidemija je z ukrepi za zajezitev širjenja okužb pri nas in v svetu prinesla zapiranje med štiri stene in socialno izolacijo, je uvodoma dejal Črt Kanoni, urednik revije ZDUS Plus, ki je moderiral razpravo: »Že obstoječim bivanjskim težavam so se pridružile še materialne, psihosocialne in druge duševne stiske.«

Več vsebin iz Generacije+