Vroča trenja med upokojenci

Ljubljana – V vročih poletnih dneh se razrašča spor med društvenimi organizacijami upokojencev. O sporu med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana (MZU) o tem, ali je MZU še član Zdusa ali ne, bo odločalo ljubljansko okrajno sodišče. Kaže tudi, da sta si organizaciji izbrali vsaka svojo prireditev: Zdus je letos prvič organiziral majske Dneve medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču, MZU pa je od Zdusa »prevzel« soorganizacijo tradicionalnega oktobrskega Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu.



Nesoglasja, ki so pripeljala do sodnega spora, so nastala okoli tega, kaj mora pisati v statutih pokrajinskih zvez. Janez Sušnik, ki je predsednik Zdusa od sredine decembra 2016, volilni zbor pa ga je 20. junija kot edinega kandidata znova izvolil za predsednika za obdobje do leta 2023, pravi, da MZU ni včlanjen v Zdus. Tako je ugotovil upravni odbor Zdusa 15. maja. Sušnik to utemeljuje s tem, da MZU na podlagi leta 2017 sprejetega novega statuta Zdusa in lani sprejetega sklepa upravnega odbora Zdusa svojega statuta ni prilagodil Zdusovemu, kar je storilo vseh preostalih 12 pokrajinskih zvez.

Prilagajanje pravil Zdusu

Po prenovljenem statutu so članice Zdusa namesto več kot 500 društev postale pokrajinske zveze, v katere so vključena društva upokojencev. Kot pravi Sušnik, sta komisija za statute in upravni odbor pravočasno opozorila MZU, da mora svoja pravila prilagoditi novemu statutu Zdusa, vendar tega ni storil. Po Sušnikovih besedah tudi niso bili seznanjeni z delom MZU, ki na Zdus ni poslal svojega letnega poročila ter niso obravnavali njegovega plana dela.

Nasprotno pa predsednik MZU Marjan Sedmak trdi, da je MZU ne samo član, marveč tudi ustanovitveni član te upokojenske krovne organizacije, Janez Sušnik pa da je »malo neroden« in dela »malo po domače«. Kot pravi Sedmak, sprememba statuta Zdusa ne pomeni ukinitve stare in nastanek nove organizacije: »Upravni odbor Zdusa je na seji 21. junija 2017 povsem pravilno sprejel ugotovitveni sklep, v katerem poimensko navaja pokrajinske zveze, ki so v skladu z novim statutom člana Zdusa, s pomenljivim pristavkom, da so navedene pokrajinske zveze 'že dejanske članice Zdusa in nadaljujejo članstvo v Zdusu'. Po skoraj letu in pol, 24. oktobra, le nekoliko pred volilnim zborom članov, pa je Sušnik ugotovil, da je upravni odbor naredil napako in je dal sklep preklicati tako rekoč vzvratno. Pri tem sta skupaj z upravnim odborom ravnala nezakonito,« meni Sedmak. Prepričan je, da s tem, ko si lasti pravico določati, kaj mora stati v statutih vključenih pokrajinskih zvez, Sušnik krši eno od temeljnih načel zakona o društvih, ki pravi, da je društvo samostojno in si samo določi namen in cilje. O tem, kdo ima prav, bo odločalo ljubljansko okrajno sodišče.

Očitki o volitvah

Sedmak med drugim Sušniku tudi očita, da je v pripravah na junijske volitve z omenjenim sklepom upravnega odbora iz sredine maja poskusil izločiti osrednjeslovenska društva upokojencev iz Zdusa. Kot pravi, so volitve potekale po internem pravilniku, ki je posebej za funkcijo predsednika predpisoval izločitvene pogoje; zahteval je najmanj višješolsko izobrazbo, kakršno ima Sušnik, in večletne vodstvene izkušnje v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih. Z jemanjem volilne pravice članom, ki ne bi plačevali članarine, pa je kršil načelo o enakopravnosti članov, na nezakonita ravnanja so ga opozorili tudi na upravni enoti, pravi Sedmak.

Janez Sušnik, ki je bil med drugim dolgoletni predsednik uprave Alpetourja in predsednik državnega sveta, je o očitkih, da si je s pravilnikom o volitvah v Zdusu omogočil, da je lahko edini kandidat, dejal, da zakon o društvih za predsednike društev res ne zahteva določene izobrazbe. V organih Zdusa pa so menili, da naj bi to funkcijo opravljal nekdo, ki ima doseženo določeno stopnjo izobrazbe in izkušnje. Pravilnik je bil poslan pokrajinskim zvezam in društvom upokojencev v obravnavo, nato pa potrjen. Sušnik je poudaril, da te funkcije, ki mu na mesec prinese 500 evrov in 0,16 evra za prevoženi kilometer potnih stroškov, ne potrebuje, saj ima dovolj visoko pokojnino. Dejal je še, da mora biti predsednik vsak dan v pisarni ali na terenu, saj se o upokojencih govori le pred volitvami, nato pa se nanje pozabi. Dodal je še, da lahko tudi odide, če bi se svoji predsedniški funkciji odrekel tudi Sedmak.

Sušnik popravil izjavo iz junijskega pisma

Upravni odbor in nato še zbor Zdusa sta se lani odločila, da zaradi nepravične delitve dobička in ponujenega ponižujočega dogovora o sodelovanju s Proeventom ne bo več sodeloval pri organizaciji oktobrskega Festivala za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), pri kateri pa MZU še sodeluje. Kot je dejal Sušnik, jim Proevent ob 300.000 evrih prometa ni poplačal niti stroškov v višini 20.000 evrov. Zato je Zdus letošnjega maja prvič organiziral svoje Dneve medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču, pri čemer so jim »ljubljanska podjetja zaradi Sedmakovega lobiranja in intervencij župana Zorana Jankovića odrekla že obljubljene donacije«, je dejal Sušnik.



Pri tem je tudi popravil izjavo v junijskem dopisu društvom upokojencev in pokrajinskim zvezam, da ne bodo dobili sredstev, če bodo sodelovali na F3ŽO v Cankarjevem domu. Dejal je, da je s tem mislil zgolj na sredstva, ki jih v Zdusu pridobijo prek donacij, in ne na javna. Pojasnil je, da bodo društva, ki se bodo F3ŽO udeležila, še naprej, tako kot vsa, prejemala državna sredstva na način, kot je predpisan, med drugim tudi za projekt Starejši za starejše.

Kot je dejal Sedmak, je podjetje Proevent Zdusu ponujalo partnerstvo, v katerem bi si oba partnerja delila dobiček in tveganje za izgubo. Vodstvo Zdusa je takšen dogovor zavrnilo: »MZU Ljubljana je z veseljem izkoristil praznino in nastopa kot soorganizator festivala, ki bo stalnica in bo po vseh predvidevanjih enako uspešen kot prejšnja leta. Ker MZU Ljubljana v tem partnerstvu ne prevzema poslovnega tveganja, tudi ne more biti udeležen pri delitvi presežka prihodkov nad odhodki.« O sodelovanju na Zdusovih Dnevih medgeneracijskega sožitja pa je dejal, da je izvršilni odbor MZU Ljubljana sprejel stališče, da je treba podpreti vse prireditve in dogodke, na katerih je v ospredju problematika dolgožive družbe. Odločitev o sodelovanju na takšnih prireditvah zato prepuščajo včlanjenim društvom glede na dejavnosti, ki jih gojijo.