Ljubljana – Epidemija koronavirusa škodi tudi (oziroma še bolj) ljudem, ki imajo težave z demenco. Pri tistih v začetnih fazah bolezni je ena največjih težav zmanjševanje socialnih stikov, socialna izolacija hitreje vodi v tesnobo, depresijo in demenco, kar so poudarjali strokovnjaki (zdravniki) na petkovi spletni novinarski konferenci združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija v petek.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da so ljudje v sodobnem času vedno bolj osamljeni, v socialni izolaciji se povečajo težave depresije, vnetja možganov, osam­ljenost, možnost za kognitivni upad se lahko poveča tudi za petino.




Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave v deprsijo in demenco. Ob tem je izpostavil, da še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo.



Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, je opozorila, da lahko prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih.

Dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo v UKC Ljubljana, je med drugim poudarila, da v njihovi ambulanti zdaj obravnavajo opazno več bolnikov, zlasti starejših z demenco, ki potrebujejo tudi sprejem v bolnišnico.

Starostniki so že normalnih razmerah precej izolirani, v tem koronavirusnem obdobju še toliko bolj, zato se pri njih povečujejo tesnoba, posttravmatske stresne motnje.




Tudi dr. Vida Drame Orožim, ki vodi pro bono ambulanto v Ljubljani, je poudarila, kako pomembno je v teh časih iskati socialne stike, pogovore, najti nekoga, ki vas bo poslušal, ker se seveda zdaj krepi tudi strah.

Lidija Breznik, varuhinja bolnikovih pravic, je med drugim opozorila na dvoličnost: v domu za starejše lahko obišče osebo kot prostovoljka, če pa bi jo želela obiskati kot hčerka, je prepovedano.

Zato je Štefanija L. Zlobec dodala, da bi lahko odločevalci več razmišljali tudi v smeri, da bi svojci že z obiski svojih ljudi z demenco veliko pomagali. Vida Drame Orožim pa meni, da so ukrepi uniformirani, a bi se morali prilagajati lokalno in po pameti.