Galerija
Manj je stikov, več je demence
V izolaciji se kognitivni upad lahko poveča tudi za petino.
Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave depresije, razvije se tudi vnetje možganov, opozarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Roman Šipić/Delo
14. 12. 2020 | 12:00
13. 1. 2021 | 08:54
4:12
A+A-
Ljubljana – Epidemija koronavirusa škodi tudi (oziroma še bolj) ljudem, ki imajo težave z demenco. Pri tistih v začetnih fazah bolezni je ena največjih težav zmanjševanje socialnih stikov, socialna izolacija hitreje vodi v tesnobo, depresijo in demenco, kar so poudarjali strokovnjaki (zdravniki) na petkovi spletni novinarski konferenci združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija v petek.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da so ljudje v sodobnem času vedno bolj osamljeni, v socialni izolaciji se povečajo težave depresije, vnetja možganov, osamljenost, možnost za kognitivni upad se lahko poveča tudi za petino.
Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave v deprsijo in demenco. Ob tem je izpostavil, da še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo.
Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, je opozorila, da lahko prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih.
Dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo v UKC Ljubljana, je med drugim poudarila, da v njihovi ambulanti zdaj obravnavajo opazno več bolnikov, zlasti starejših z demenco, ki potrebujejo tudi sprejem v bolnišnico.
Starostniki so že normalnih razmerah precej izolirani, v tem koronavirusnem obdobju še toliko bolj, zato se pri njih povečujejo tesnoba, posttravmatske stresne motnje.
Tudi dr. Vida Drame Orožim, ki vodi pro bono ambulanto v Ljubljani, je poudarila, kako pomembno je v teh časih iskati socialne stike, pogovore, najti nekoga, ki vas bo poslušal, ker se seveda zdaj krepi tudi strah.
Lidija Breznik, varuhinja bolnikovih pravic, je med drugim opozorila na dvoličnost: v domu za starejše lahko obišče osebo kot prostovoljka, če pa bi jo želela obiskati kot hčerka, je prepovedano.
Zato je Štefanija L. Zlobec dodala, da bi lahko odločevalci več razmišljali tudi v smeri, da bi svojci že z obiski svojih ljudi z demenco veliko pomagali. Vida Drame Orožim pa meni, da so ukrepi uniformirani, a bi se morali prilagajati lokalno in po pameti.
Kakor so zapisali na spletni strani Spominčice – Alzheimer Slovenija, organizacije Alzheimer Europe, Alzheimer's Disease International in Svetovna zdravstvena organizacija opozarjajo na pereče težave obolelih za demenco in njihovih svojcev ter pozivajo države k aktivnemu pristopu do problematike. Alzheimer's Society iz Velike Britanije na primer poroča, da je zmanjšanje socialnih stikov pri 79 odstotkih stanovalcev s kognitivnim upadom ali demenco v institucionalnem varstvu povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja in počutja. Veliko težav so imeli tudi tisti, ki živijo doma, in teh je največ! Na virtualnem srečanju evropskega parlamenta prejšnjo sredo, 9. decembra, je Alzheimer Europe objavil poročilo Demenca kot evropska prednostna naloga – pregled politike, ki vsebuje pregled politike na ravni EU in priporočila za prihodnje prednostne naloge. Obravnava demence naj bi bila prednostna naloga: od raziskav do prednostne obravnave demence v politikah, ki zadevajo kronične bolezni, duševno zdravje in staranje, tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh. Podpreti je treba države članice pri prizadevanjih za izvajanje globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije za demenco 2017–2025. Ter prepoznati demenco kot invalidnost in jo vključiti v politike glede invalidnosti.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da so ljudje v sodobnem času vedno bolj osamljeni, v socialni izolaciji se povečajo težave depresije, vnetja možganov, osamljenost, možnost za kognitivni upad se lahko poveča tudi za petino.
Ob vse slabših socialnih odnosi v času epidemije še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo, je med drugim na spletni konferenci Spominčice v petek izpostavil prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave v deprsijo in demenco. Ob tem je izpostavil, da še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo.
V izolaciji se možnost za kognitivni upad lahko poveča tudi za petino
Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, je opozorila, da lahko prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih.
Dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo v UKC Ljubljana, je med drugim poudarila, da v njihovi ambulanti zdaj obravnavajo opazno več bolnikov, zlasti starejših z demenco, ki potrebujejo tudi sprejem v bolnišnico.
Starostniki so že normalnih razmerah precej izolirani, v tem koronavirusnem obdobju še toliko bolj, zato se pri njih povečujejo tesnoba, posttravmatske stresne motnje.
Prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih, je poudarila Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija na petkovi spletni konferenci. FOTO: Leon Vidic/Delo
Tudi dr. Vida Drame Orožim, ki vodi pro bono ambulanto v Ljubljani, je poudarila, kako pomembno je v teh časih iskati socialne stike, pogovore, najti nekoga, ki vas bo poslušal, ker se seveda zdaj krepi tudi strah.
Lidija Breznik, varuhinja bolnikovih pravic, je med drugim opozorila na dvoličnost: v domu za starejše lahko obišče osebo kot prostovoljka, če pa bi jo želela obiskati kot hčerka, je prepovedano.
Zato je Štefanija L. Zlobec dodala, da bi lahko odločevalci več razmišljali tudi v smeri, da bi svojci že z obiski svojih ljudi z demenco veliko pomagali. Vida Drame Orožim pa meni, da so ukrepi uniformirani, a bi se morali prilagajati lokalno in po pameti.
Alzheimer Europa: Demenca kot evropska prednostna naloga
Kakor so zapisali na spletni strani Spominčice – Alzheimer Slovenija, organizacije Alzheimer Europe, Alzheimer's Disease International in Svetovna zdravstvena organizacija opozarjajo na pereče težave obolelih za demenco in njihovih svojcev ter pozivajo države k aktivnemu pristopu do problematike. Alzheimer's Society iz Velike Britanije na primer poroča, da je zmanjšanje socialnih stikov pri 79 odstotkih stanovalcev s kognitivnim upadom ali demenco v institucionalnem varstvu povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja in počutja. Veliko težav so imeli tudi tisti, ki živijo doma, in teh je največ! Na virtualnem srečanju evropskega parlamenta prejšnjo sredo, 9. decembra, je Alzheimer Europe objavil poročilo Demenca kot evropska prednostna naloga – pregled politike, ki vsebuje pregled politike na ravni EU in priporočila za prihodnje prednostne naloge. Obravnava demence naj bi bila prednostna naloga: od raziskav do prednostne obravnave demence v politikah, ki zadevajo kronične bolezni, duševno zdravje in staranje, tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh. Podpreti je treba države članice pri prizadevanjih za izvajanje globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije za demenco 2017–2025. Ter prepoznati demenco kot invalidnost in jo vključiti v politike glede invalidnosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji