
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Skorajda nihče iz današnje generacije plus ob opešanosti in nemoči pri vsakodnevnih opravkih ne računa na otroke. Večina tej pomoči celo vsaj na videz odločno nasprotuje. Govorimo o pripadnikih srednjega razreda z visoko izobrazbo, razmeroma dobrega zdravja in materialno preskrbljenih. Bolj ali manj pri vseh je v ospredju »še vedno«, torej želja, da bi nadaljevali nekatere dejavnosti iz srednjih let. Predvsem pa gre za generacijo, ki je dolga desetletja z vsakim letom živela bolje. Odraščala je v socializmu, potem pa so se za mnoge nepričakovano znašli v atomizirani družbi tržnega kanibalizma.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji