Kdaj lahko pomaga medicinska hipnoza?

Ali se starejši odločajo za hipnozo?

V zadnjem času opažamo splošen porast zanimanja za to obliko terapije, pri čemer starejši niso izjema. Tudi razvojno obdobje pozne odraslosti namreč prinaša številne izzive, ki so za posameznika lahko zelo zahtevni. Včasih se starejši ne zmorejo samostojno spoprijeti z vsemi duševnimi obremenitvami, ki jih prinašajo s staranjem povezane spremembe, zato je tudi prav, da si v takih trenutkih poiščejo ustrezno strokovno pomoč pri psihologu. Ker kombiniranje psihoterapevtskih intervencij s hipnozo prinaša razmeroma hitre in tudi dolgotrajne rezultate, čedalje več klientov prepoznava prednosti terapij z medicinsko hipnozo in se zanje odloča. Večje zanimanje pa je verjetno tudi posledica prizadevanj Društva za medicinsko hipnozo Slovenije, ki pod vodstvom prof. dr. Marjana Pajntarja že 15 let ozavešča javnost o uporabnosti medicinske hipnoze ter organizira strokovna izobraževanja za zdravnike in psihologe, ki omenjeno metodo nato aktivno uporabljajo pri delu s pacienti.

Kaj je medicinska hipnoza in kdaj jo je koristno uporabiti?

Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, za katero so značilni usmerjena pozornost, zmanjšano zavedanje zunanjega okolja in povečana odzivnost na sugestije. To je budno stanje intenzivne telesne relaksacije in koncentracije misli, pri katerem se zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi. V tem sproščenem stanju podzavest lahko kreativno odgovarja na sugestije, kar klientu omogoča spreminjanje vzorcev vedenja. Oznaka medicinska pa pomeni, da hipnozo uporabljamo v zdravstvene namene, torej za lajšanje in odpravo psihičnih in psihosomatskih težav, izvaja pa jo za to strokovno usposobljeni terapevt, običajno zdravnik ali psiholog, ki je opravil dodatno izobraževanje.

Včasih se starejši ne zmorejo samostojno spoprijeti z vsemi duševnimi obremenitvami, ki jih prinašajo s staranjem povezane spremembe, zato je tudi prav, da si v takih trenutkih poiščejo ustrezno strokovno pomoč pri psihologu, pravi psihologinja Boni Pajntar Plut, terapevtka medicinske hipnoze. FOTO: osebni arhiv

Znanstvene evidence kažejo, da z medicinsko hipnozo lahko bistveno zmanjšamo simptome anksioznih motenj, depresije, različnih psihosomatskih motenj, na primer sindroma iritabilnega kolona – IBS, in tudi spremenimo doživljanje bolečine. Ker s starostjo prihaja do nekaterih telesnih sprememb in bolezni, ki jih lahko spremlja intenzivna bolečina, se kar nekaj starejših na nas obrača tudi z željo po zmanjšanju telesnih bolečin.

Pri kakšnih težavah, boleznih jo priporočate starejšim?

Medicinska hipnoza je z nekaterimi prilagoditvami, ki jih v vsakem posameznem primeru vpelje terapevt, primerna za vse starostne skupine. Klienti se na nas najpogosteje obračajo zaradi slabe samopodobe in samozaupanja, generalizirane anksioznosti, paničnih napadov, fobij in depresivnega razpoloženja. Pogoste so tudi psihosomatske motnje, za katere je značilno, da se psihične obremenitve kažejo v telesnih simptomih. Ko v hipnozi osebo razbremenimo in jo okrepimo za lažje spoprijemanje s stresorji, običajno tudi telesni simptomi sčasoma izzvenijo. Kot omenjeno, je pri starejših pomembno področje uporabnosti medicinske hipnoze zmanjševanje doživljanja bolečin, hipnoza pa je lahko tudi v oporo pri odvajanju od kajenja ali drugih spremembah življenjskega sloga, ki so povezane z izboljšanjem zdravja.

Karikatura: Marko Kočevar

Kdaj hipnozo odsvetujete?

Ta metoda zdravljenja ni primerna za ljudi z epilepsijo in psihotičnimi motnjami.

Ali se lahko pojavijo neželeni učinki in kako jih odpraviti?

Medicinska hipnoza nima neželenih stranskih učinkov, če jo izvaja ustrezno usposobljen strokovnjak, običajno zdravnik ali psiholog, ki je opravil dodatno izobraževanje iz medicinske hipnoze. Ker pa v zadnjem času v Sloveniji opažamo vse več laičnih hipnoterapevtov in različnih šol hipnoze, ki nimajo ustrezne znanstvene podlage, svetujemo previdnost pri izbiri terapevta. Evidenco terapevtov medicinske hipnoze z ustrezno izobrazbo hranimo v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije, na katerega se bralci vedno lahko obrnejo.

Ali se je med epidemijo novega koronavirusa povpraševanje po hipnozi povečalo?

V svoji terapevtski praksi sem med epidemijo opazila splošen porast zanimanja za obisk klientov z različnimi psihološkimi in psihosomatskimi težavami, med katerimi so najbolj pogoste različne anksiozne motnje in motnje spanja. Dejstvo je, da smo bili v tem obdobju izpostavljeni veliki negotovosti, strahu pred neznanim, spremembam v življenjski rutini in socialnih stikih, kar je posebno pri ljudeh, ki so bili že prej nekoliko bolj ranljivi, lahko pripeljalo do razvoja psiholoških težav. Mislim pa, da smo v zadnjih letih vseeno dosegli velik premik v ozaveščanju in zgodnji prepoznavi motenj, kar olajša spoprijemanje z njimi v okviru psihološke obravnave.