Moškatno govedo: preživeli so ledeno dobo, bodo preživeli vročino?

Moškatno govedo je vrsta, ki je preživela ledeno dobo. Spominjajo na bizone, težki so kot klavir in prekriti z gosto, kosmato dlako. So ena najbolj značilnih vrst Arktike. A kot navaja Guardian, se poraja vprašanje, če bodo ti sesalci lahko preživeli vse višje temperature.  Naraščajoče temperature silijo te arktične sesalce vse bolj proti severu Grenlandije. A sčasoma ne bo več prostora, kamor bi lahko šli.

Moškatno govedo je vrsta, ki velja za relikte ledene dobe, prilagojeni so za preživetje v popolnoma temnih polarnih zimah, kjer temperature več mesecev ostajajo pod minus 20 stopinj Celzija. Kotijo se, ko se svetloba vrne za kratko arktično poletje, in so pripravljeni izkoristiti 24-urne dni za pašo, preden svetloba ponovno izgine. Pogosto omejeni zaradi ledu in geografije v izoliranih populacijah, sodijo med sesalce, ki se najbolj pogosto parijo v sorodstvu.

Drage kape in šali

Več kot 20.000 moškatnih govedov živi okoli Kangerlussuaqa na koncu 190 kilometrov dolgega fjorda. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na to območje iz njihovih severnejših domačih ozemelj naselili 27 živali. Uspevali so in zdaj podpirajo cvetočo industrijo lova na trofeje ter zagotavljajo pomemben vir hrane in gospodarskih sredstev za domorodne skupnosti. Mehka, lahka spodnja plast njihove volne – qiviut – je ena najtoplejših naravnih vlaken, pri čemer šali in kape včasih stanejo več sto evrov.

Uradno so moškatna goveda uvrščena med vrste, pri katerih skrb za izumrtje ni nujna, navaja Guardian. Vendar pa naraščajoče temperature v segrevajočem se svetu predstavljajo nove preizkušnje njihove odpornosti, kar med znanstveniki povzroča zaskrbljenost glede preživetja mnogih razdrobljenih populacij.

Bolezni in paraziti, ki jih podnebne spremembe pospešujejo, naraščajo na velikem delu območja, kjer živijo. Študija iz leta 2020 o kanadskih arktičnih otokih je pokazala, da so pljučni črvi, ki povzročajo težave z dihanjem in slabost, v porastu.

Najbolj skrb vzbujajoče je širjenje bakterije Erysipelothrix rhusiopathiae – pogoste okužbe pri domačih živalih – ki ima visoko smrtnost med arktičnimi sesalci. Na kanadskih arktičnih otokih so se največje svetovne populacije moškatnega goveda od začetka 2000-ih zmanjšale za več kot polovico, kar je povzročilo izginotje tisočih živali.

FOTO: Shutterstock

Ne verjame, da imajo zagotovljeno prihodnost

Prof. Susan Kutz, veterinarska parazitologinja z Univerze v Calgaryju in dolgoletna raziskovalka te vrste, pravi: »Podnebne spremembe poslabšujejo številne izzive, s katerimi se vrsta sooča. Vemo, da se Arktika segreva štirikrat hitreje kot preostali svet. Mislim, da to povečuje njihovo dovzetnost za nove bolezni.«

»Ne verjamem, da imajo moškatna goveda zagotovljeno prihodnost,« dodaja. »Veliko je stvari, ki jih ne vemo. Populacije rastejo in nato upadajo. Upanje je, da bodo upadle in ostale stabilne, ne pa izginile.«

Zaenkrat bolezen še ni dosegla grenlandskih, ki jih ščiti njihova geografska izolacija. Vendar obstajajo bojazni, da bi bolezen lahko v regijo prinesli ptice in drugi arktični sesalci.

Prof. Niels Martin Schmidt, arktični ekolog z univerze Aarhus na Danskem, pravi, da ima podnebna kriza opazen vpliv. Črede, ki jih preučuje na Grenlandiji – med najbolj severnimi na svetu – se z naraščanjem temperatur selijo še bolj proti severu.

»Vzhodna obala Grenlandije je zelo izolirana. Zato zaenkrat ne vidimo tega širjenja bolezni iz južnih širinskih območij. Glavna grožnja na tem območju so nestabilne zimske razmere, ki bodo postopoma potiskale moškatna goveda proti severu,« pravi Schmidt.

Arktika postaja vse manjša

»Kratkoročno to ni nujno slabo, saj bo severneje še vedno primerna površina; to je ogromno ozemlje. Toda dolgoročno, ko zmanjka kopnega, bodo padli v ocean. Proces gre v eno smer. Arktika postaja vse manjša in manjša,« pojasni.