Kljub očitnim svarilom sprememb še vedno ni videti

Najbolj odporna je farmacevtska industrija, medtem ko so energetsko intenzivne panoge, avtomobilska industrija in gradbeništvo pod močnim pritiskom. Kot nam je povedal Simon Šimonka, direktor oddelka za financiranje in marketing pri SID banki, morajo podjetja za dolgoročno konkurenčnost diverzificirati trge, povečati dodano vrednost izdelkov, vlagati v inovacije in trajnostne prakse ter prilagoditi poslovne modele. SID banka podpira podjetja z ugodnimi finančnimi produkti in svetovanjem, a izziv ostajajo visoke obrestne mere in omejena razpoložljivost sredstev za trajnostne projekte. Tudi trajnost postaja pomemben dejavnik konkurenčnosti, vendar je uvajanje trajnostnih praks počasno, zlasti v manjših podjetjih, ki se spopadajo s pomanjkanjem virov in znanja.

Simon Šimonka, direktor oddelka za financiranje in marketing SID Banka: »Investicij je premalo, kar vpliva na nadaljnji razvoj podjetij, še posebej pa se zmanjšuje povpraševanje po financiranju novih investicij in širitvah na tuje trge.« FOTO: Helena Kermelj

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je gospodarska rast na letni ravni znašala 1,4 %, pri čemer je zunanjetrgovinski saldo pozitivno vplival na rast BDP. Prisoten je občutek previdnosti zaradi globalnih negotovosti in energetske krize. Katere panoge so najbolj odporne proti spremembam in katere najbolj ranljive?

Presežek na tekočem računu plačilne bilance je po treh četrtletjih letošnjega leta znašal 3,3 milijarde EUR. K temu je večinoma prispeval presežek storitvene menjave (2,7 milijarde EUR), medtem ko je blagovna menjava prispevala le 0,6 milijarde EUR. Negativni trendi upadanja naročil po anketnih podatkih podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki so začeli upadati že leta 2022, se nadaljujejo, pri čemer letos več podjetij poroča o zmanjšanju izvoznih naročil v primerjavi s skupnimi naročili.

Najbolj odpornost proti trenutnim razmeram izkazuje farmacevtska industrija. Po drugi strani so med najbolj prizadetimi sektorji energetsko intenzivne dejavnosti, kot so proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas ter papirna industrija. Velik pritisk občuti tudi evropska avtomobilska industrija, kar vpliva na njene slovenske dobavitelje, ter sektor prometa in skladiščenja. Gradbeništvo zaznava upad aktivnosti, vendar ostaja nad dolgoletnim povprečjem.

Podjetja se spopadajo z drastično rastočimi stroški energije, ki lahko močno obremenijo celotno poslovanje. Poleg tega je Nemčija, največji trgovinski partner Slovenije, v gospodarskem zastoju, kar se odraža v zmanjšanju slovenskega izvoza v to državo. Kakšen vpliv imajo globalne gospodarske razmere, kot so inflacija, energetska kriza in geopolitična nestabilnost, na slovenske izvoznike?

Globalne gospodarske razmere, kot so inflacija, energetska kriza in geopolitična nestabilnost, močno vplivajo na konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Zaradi rastočih stroškov energije in gospodarskega zastoja v Nemčiji, ki je največji trgovinski partner Slovenije, se zmanjšuje slovenski izvoz v to državo, kar še dodatno obremenjuje podjetja.

Energetska kriza in geopolitična nestabilnost nista le začasni motnji, temveč strukturna sprememba, ki zahteva prilagoditev poslovnih modelov in strategij. Slovenski izvozniki se spopadajo z zmanjšano cenovno konkurenčnostjo, kar pomeni, da morajo za ohranjanje tržnih pozicij okrepiti produktno konkurenčnost. Njihovi izdelki morajo ponuditi višjo funkcionalnost ali kakovost, saj ne morejo tekmovati z nižjimi cenami konkurentov iz manj prizadetih regij.

Poleg tega imajo podjetja potrebo po iskanju novih trgov, prilagajanju ponudbe in spremembah v prodajnih poteh. Geopolitične napetosti povečujejo zahteve po bolj skrbnem obvladovanju dobavnih verig, logistike in upravljanju valutnih tveganj, kar zahteva dodatne vire in strateške prilagoditve. Te spremembe močno obremenjujejo poslovanje, a hkrati silijo podjetja v inovacije in dolgoročne strukturne izboljšave.

Primanjkljaj v naložbah zavira inovacije

FOTO: Depositphotos

V prvih šestih mesecih leta 2024 je izvoz upadel za 5 % v primerjavi z lani. Kako se podjetja spopadajo s temi izzivi, kje se morajo najbolj prilagajati (na primer z diverzifikacijo trgov, povečanjem dodane vrednosti izdelkov in uvajanjem trajnostnih praks)?

Podjetja se z upadom izvoza spopadajo na različne načine, pri čemer se prilagajajo trenutnim razmeram in iščejo dolgoročne rešitve. V nekaterih panogah so prisiljena ohranjati ali celo zniževati prodajne cene, kljub rasti stroškov vhodnih elementov, kar zahteva stroškovno optimizacijo. Ta strategija temelji na pričakovanjih, da se bodo razmere na mednarodnih trgih sčasoma stabilizirale, zlasti v luči izboljšanja globalnih političnih in gospodarskih odnosov.

Diverzifikacija trgov ostaja ključna strategija za zmanjšanje odvisnosti od trga EU, na kar že dolgo opozarja SID banka. Vendar pa je iskanje novih trgov dolgotrajen proces, saj slovenski izvozniki, ki so del dobavnih verig Zahodne Evrope, težko preusmerijo svoje produkte na trge, kot je Afrika ali Daljni vzhod, kjer prevladuje povpraševanje po končnih proizvodih in celovitih rešitvah, ki pa jih slovenska podjetja nimajo oziroma jih ima le malo. Zaradi teh omejitev se večina podjetij osredotoča na prilagoditev potrebam obstoječih kupcev, medtem ko bolj inovativna podjetja svoje izdelke prilagajajo za uporabo v perspektivnejših sektorjih.

Slovenska podjetja se spopadajo tudi z dolgoletnimi izzivi pomanjkljivih naložb v razvoj in inovacije. Pomanjkanje prilagoditev poslovnih modelov in nezadostno repozicioniranje v dobavnih verigah med procesom deglobalizacije je privedlo do nižje dodane vrednosti in manjše pogajalske moči. Posledično so slovenska podjetja večinoma v nižjih ravneh dobaviteljskih verig (3. tier). Poleg tega je Slovenija v zadnjih 15 letih zaznavala vztrajno zmanjšanje izvoza končnih proizvodov, kar dodatno omejuje možnosti za širitev na nove trge.

Za dolgoročno konkurenčnost in prilagoditev trenutnim izzivom morajo slovenski izvozniki povečati dodano vrednost svojih izdelkov, okrepiti vlaganja v inovacije ter razviti bolj trajnostne in prilagodljive poslovne modele. Hkrati je nujno vlagati v razširitev prisotnosti na perspektivnih trgih in prilagoditev proizvodov zahtevam tretjih trgov.

Evropa v senci ohlajanja, Ameriko in Daljni vzhod poganja optimizem

Banke, kot je SID banka, z različnimi finančnimi in svetovalnimi instrumenti pomagajo blažiti vplive globalnih šokov. Kakšne izzive opažate pri financiranju razvoja in širitve slovenskih podjetij? Kako se lahko ti izzivi premagajo?

Politične razmere in geopolitična zavezništva postajajo ključni elementi mednarodnega trgovanja, pri čemer se vse bolj uveljavlja koncept »friendshoring«, prijateljstva oziroma zavezništva med posameznimi skupinami držav. Ta premik poudarja pomembnost zunanje politike in gospodarske diplomacije kot orodij za krepitev izvoznih uspehov, kar velja tudi za Slovenijo, čeprav so v preteklosti veljali še principi stroškovne prednosti. Globalni šoki povzročajo prestrukturiranje svetovne ekonomije, pri čemer se evropsko gospodarstvo ohlaja, optimizem pa ostaja na ameriškem in daljnovzhodnem trgu.

V Sloveniji se opaža slabšanje poslovnih rezultatov podjetij, vendar kljub zavedanju podjetij velikih sprememb v njihovih poslovnih modelih še ni opaziti. Največji izziv za slovenska podjetja je zmanjšanje povpraševanja po investicijskem financiranju. Investicij je premalo, kar vpliva na nadaljnji razvoj podjetij. Še posebej se zmanjšuje povpraševanje po financiranju novih investicij in širitvah na tuje trge, medtem ko so potrebe po obratnih sredstvih vse večje.

Eden ključnih izzivov ostaja povečanje stroškov financiranja, ki ga povzročajo variabilne obrestne mere, ki so kljub rahlemu znižanju še vedno visoke, in povečana tveganja, kar je ovira za širitev in razvoj podjetij. Negotovosti (varnostne, energetske, proizvodne) dodatno zavirajo investicije, kar je vidno v vse manjšem povpraševanju po financiranju širitev proizvodnje. S pravočasnim prepoznavanjem potrebnih sprememb in z inovativnimi rešitvami lahko slovenska podjetja omilijo vplive globalnih šokov in zagotovijo dolgoročno konkurenčnost.

Podjetja pospešeno vlagajo v zeleno prihodnost

Simon Šimonka, direktor oddelka za financiranje in marketing SID Banka: »Slovenska podjetja vse bolj prepoznavajo pomen trajnostnega poslovanja kot ključnega dejavnika za dolgoročno konkurenčnost in skladnost z regulativnimi zahtevami.« FOTO: Helena Kermelj

Trajnostne prakse omogočajo podjetjem, da dolgoročno zmanjšajo porabo virov. Kako se velikega pomena trajnostnega poslovanja zavedajo slovenska podjetja? Kakšno vlogo ima pri tem SID banka?

Slovenska podjetja vse bolj prepoznavajo pomen trajnostnega poslovanja kot ključnega dejavnika za dolgoročno konkurenčnost in skladnost z regulativnimi zahtevami, kot je direktiva CSRD. Večja podjetja hitreje uvajajo merila ESG, medtem ko se manjša spopadajo z izzivi, kot je pomanjkanje virov in znanja za prilagoditev trajnostnim zahtevam. Tveganja ESG, kot so podnebna tveganja, pomanjkanje naravnih virov in stroški neusklajenosti z okoljsko zakonodajo, postajajo osrednji element poslovnih strategij.

SID banka ima pri tem pomembno vlogo. S prilagojenimi finančnimi produkti, kot so zeleni krediti, spodbuja podjetja k prehodu na trajnostne poslovne modele. Poleg tega vključuje vidike ESG v ocenjevanje projektov in bonitetne metodologije, kar spodbuja naložbe z nižjim ogljičnim odtisom in večjo dodano trajnostno vrednostjo. Banka prav tako pomaga podjetjem z izobraževanji in svetovanjem pri obvladovanju tveganj ESG, kar prispeva k njihovi skladnosti, stabilnosti in odpornosti na trgu.

Kljub temu je prepričanost podjetij o nujnosti podnebnega prilagajanja v upadu. Na zavezanost trajnostnim praksam vplivajo predvsem zakonske zahteve, stroški, povezani z ogljičnim odtisom, in razpoložljivost nepovratnih sredstev. Ponudba ugodnega dolgoročnega financiranja za trajnostne projekte ostaja omejena, kar je dodatna ovira za hitrejše uvajanje trajnostnih rešitev.

Ali opažate povečano povpraševanje po financiranju za trajnostne projekte? Kateri sektorji so najbolj aktivni na tem področju?

SID banka opaža povpraševanje po financiranju trajnostnih projektov, saj podjetja prepoznavajo nujnost prehoda na zeleno gospodarstvo. Takšni projekti omogočajo podjetjem dolgoročno uspešnost in skladnost z evropskimi cilji. Poleg tega prehod na trajnostne rešitve prinaša ugodnejše pogoje financiranja, vključno z nižjimi obrestnimi merami prek zelenih kreditov in subvencioniranih obrestnih mer. Dostop do trajnostnega financiranja hkrati izboljšuje bonitetno oceno podjetij, kar znižuje njihove stroške kapitala.

Najbolj aktivni sektorji na tem področju so energetika, kjer prevladujejo projekti obnovljivih virov energije, gradbeništvo, osredotočeno na energetsko učinkovitost in trajnostno gradnjo, ter kmetijstvo, ki se usmerja v krožne modele pridelave in predelave. Industrijski sektor izstopa z naložbami v zmanjšanje emisij in optimizacijo virov, kar podjetjem omogoča trajnostno poslovanje in dolgoročne prihranke. SID banka s financiranjem teh projektov ne le spodbuja trajnostni prehod, temveč podjetjem izboljšuje dostop do ugodnih virov financiranja.

Slovensko gospodarstvo temelji na malih in srednjih podjetjih. Kako lahko ta podjetja postanejo bolj konkurenčna na globalnem trgu? Kakšno vlogo ima SID banka pri uvajanju slovenskih podjetij na nove, manj poznane trge?

Mala in srednja podjetja (MSP-ji) so ključni izvozniki slovenskega gospodarstva. Njihova konkurenčnost na globalnem trgu temelji na lastnem prepoznavanju tržnih priložnosti, razvoju inovativnih produktov in učinkoviti uporabi tržnega spleta. SID banka ima pomembno vlogo pri podpori MSP-jem, saj jim omogoča financiranje tako stalnih kot obratnih sredstev, predvsem za razvoj novih produktnih rešitev. Podjetjem zagotavlja dolgoročna sredstva z ugodnimi pogoji, kar jim omogoča stroškovno učinkovitost na globalnem trgu. SID banka MSP-jem ponuja tudi zavarovalne storitve, ki omogočajo poslovnim bankam zavarovanje njihovih finančnih načrtov za izvozne projekte. To vključuje kritje kreditnih tveganj, različne vrste garancijskih instrumentov in pozavarovalne storitve prek kreditnih zavarovalnic za poslovanje v državah zunaj EU in OECD. S tem SID banka povečuje dostop MSP do finančnih produktov, ki bi bili sicer zaradi povezanih tveganj težko dosegljivi.

Poleg tega SID banka MSP-jem omogoča neposredno zavarovanje terjatev pred neplačili in tveganji, ki nastanejo pred dobavo pogodbenega produkta. Banka sledi slovenskim izvoznikom na njihovih ciljnih trgih in zagotavlja kritja kreditnih tveganj tudi v manj znanih državah. S temi storitvami MSP-ji pridobijo dostop do novih trgov in zmanjšujejo finančna tveganja, kar izboljšuje njihovo konkurenčnost na globalnem trgu.

Slovenska podjetja na razpotju: premalo ambicij, večje tveganje za prevzeme

FOTO: Depositphotos

Izvoz je letos presegel uvoz, kar kaže na konkurenčnost slovenskih izvoznikov, vendar se spopadajo z izzivi, kot so stroški energije in motnje v dobavnih verigah.​ Kakšne trende pri slovenskih izvoznikih opažate v SID banki? So bolj pogumni ali previdni glede širitve na tuje trge? V katerih regijah so priložnosti?

Slovenska podjetja postajajo vse manj ambiciozna pri internacionalizaciji, kar vodi v tveganje, da jih prevzemajo konkurenčna podjetja iz tujine. Takšni prevzemi so v poslovnem svetu običajni, vendar v slovenskem okolju poudarjajo potrebo po ohranjanju inovativnosti, prodornosti in samozavesti. Hitri zaslužki s prodajo podjetij pogosto vodijo v izgubo ekonomske suverenosti, ki je ključna za dolgoročno neodvisnost.

Po analizah SID banke je potencial za slovenske izvoznike na afriških trgih omejen zaradi visokih tveganj in ovir pri poslovanju. Bolj obetavni so trgi Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope, kjer je povpraševanje po višji dodani vrednosti in otežen dostop do financiranja. SID banka lahko podjetjem pomaga izkoristiti te priložnosti z zagotavljanjem finančne podpore in zavarovanja tveganj.

Poleg tega je Kitajska priložnost za slovenska podjetja, ki se lahko vključijo v njene dobavne verige in izkoristijo prednosti njenega močnega proizvodnega sektorja. Priložnosti ostajajo tudi na razvitih trgih, ki zahtevajo visoko kakovost in inovativne rešitve, vendar zagotavljajo stabilno poslovno okolje in visoko konkurenčnost.

Med najbolj perečimi so za slovenska podjetja politična, varnostna in finančna tveganja. Kako pomembno je zavarovanje pred tveganji za slovenske izvoznike? Katera tveganja bi izpostavili kot še posebej pereča?

Zavarovanje pred tveganji je za slovenske izvoznike ključnega pomena, saj omogoča stabilnost poslovanja v negotovem mednarodnem okolju. Slovenska podjetja se dobro zavedajo tveganj, povezanih z neplačili kupcev in finančno zadolženostjo, kar je posledica lekcij iz zadnje finančne krize. V primerjavi z evropskimi podjetji pa slovenski izvozniki premalo pozornosti namenjajo političnim in varnostnim tveganjem, čeprav so ta lahko enako, če ne še bolj, uničujoča. Povečano zavedanje teh tveganj bo verjetno sledilo šele po negativnih izkušnjah v poslovnih rezultatih.

SID banka ima pomembno vlogo pri zavarovanju nemarketabilnih tveganj, ki jih zasebni sektor ne pokriva zaradi specifičnosti njihove vrste, narave, lokacije ali trajanja. Poleg komercialnih tveganj in tveganj zamude plačila so politična tveganja, ki vključujejo posledice političnih dogodkov in oblastnih ukrepov, vedno bolj relevantna. Prav tako narašča pomen zavarovanja tveganj »višje sile«, ki so povezana s pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ta zavarovanja omogočajo podjetjem, da se učinkovito zaščitijo pred nepredvidljivimi dogodki in dolgoročno ohranjajo konkurenčnost na tujih trgih.

Kaj bi poudarili kot eno največjih priložnosti za slovensko gospodarstvo v prihodnjih petih letih? Kakšno vizijo imate za prihodnost slovenskega gospodarstva in vlogo SID banke v tem okviru?

Slovensko gospodarstvo se spoprijema z izzivi geopolitičnih sprememb, ki niso ugodne za Evropo, zlasti za majhna odprta gospodarstva. Kljub temu imajo slovenska podjetja priložnost, da s prilagodljivostjo in osredotočanjem na tržne niše doseže pomembno konkurenčno prednost in v njih postanejo odločilni akterji. Podjetja lahko nadaljujejo pot napredovanja v tehnološki zahtevnosti produktov ter gradijo svojo prihodnost na inovativnosti in drznosti. Slovenija ima strateško geografsko lego, kakovostno delovno silo, visoko stopnjo varnosti in solidno poslovno infrastrukturo, kar jo uvršča med perspektivna okolja za tehnološko zahtevnejše industrije, če bo regulatorno okolje podpiralo takšen razvoj.

SID banka bo tudi v prihodnje igrala ključno vlogo pri razvoju spodbujevalnih programov in finančnih storitev na področjih, kjer trg ne deluje optimalno. Njena vloga bo podpirati slovensko gospodarstvo z zagotavljanjem financiranja in storitev, ki pomagajo podjetjem prebroditi zahtevne makroekonomske razmere. S tem bo SID banka prispevala k napredku slovenske družbe in ohranjala osrednjo vlogo v institucionalnem spodbujevalnem okviru Republike Slovenije.

Naročnik oglasne vsebine je SID banka