Neomejen dostop | že od 9,99€
Kolesarjenje, ki zaradi različnih razlogov, od uspehov naših najboljših kolesarjev do vse bolj razširjene uporabe električnih koles, postaja eden najbolj priljubljenih športov in oblik rekreacije med Slovenci, postaja tudi pomemben segment rekreacije in športnih aktivnosti med starejšimi. V teh letih je veliko individualnih kolesarjev, veliko kolesarjev pa se druži v okviru sekcij društev upokojencev, ki so organizirane praktično v vsakem društvu, v nekaterih vsako leto pripravijo tudi več kot 20 kolesarskih izletov. Na srečanju gorenjskih upokojencev se na primer vsako leto zbere več kot 120 udeležencev.
V okviru kolesarske zveze je v kategorijah starejših od 65 let aktivnih 35 članov s kolesarsko licenco, to so tekmovalci, ki se udeležujejo tekmovanj v okviru Pokala Slovenije ter tudi mednarodnih tekmovanj z vsakoletnim vrhuncem na amaterskem svetovnem prvenstvu mednarodne kolesarske zveze UCI. Letos bo prvenstvo v Italiji, v Trentu. Bolj množična oblika kolesarskih dogodkov v Sloveniji pa poteka v okviru akcije KZS Slovenija kolesari, kjer je prav tako vedno močna skupina starejših kolesarjev.
Brez dvoma je odgovor da, saj nam to pove že dejstvo, da včasih nekomu z zelo omejenimi možnostmi gibanja zaradi različnih zdravstvenih razlogov kolo predstavlja pomemben pripomoček za ohranjanje mobilnosti. Kolesarjenje omogoča ohranjanje fizične kondicije in motoričnih sposobnosti ob minimalnem obremenjevanju sklepov ter povsem individualno prilaganje rekreacije sposobnostim in možnostim vsakega posameznika. V teh letih smo si tako glede na fizične sposobnosti kot tudi glede razpoložljivega časa zelo različni, kolesarjenje pa omogoča vsakomur optimalno prilagoditev njegovim sposobnostim, željam in možnostim.
V vsakem obdobju se moramo tako z izbiro kolesa in kolesarskih poti kot z načinom in dolžino kolesarjenja prilagoditi svojim psihofizičnim sposobnostim. Glavno vodilo v teh letih je sicer enako kot v vseh življenjskih obdobjih, to je, da naj nam bo kolesarjenje v užitek, kar pa pri vsakem pomeni nekaj drugega in ni odvisno od let, temveč od več drugih dejavnikov. Nekdo uživa v mirni vožnji po makadamski poti ob reki, nekdo drug si še vedno želi premagati enega epskih kolesarskih vzponov, tudi po 65. letu to za veliko naših kolesarjev ni prevelika ovira. Temeljno načelo pa je, da ob spoznanju, da so razmere prezahtevne in ne vozimo z lahkoto, bodisi da to ugotovimo sami ali pa opazimo pri prvem članu kolesarske skupine, odnehamo. Pravimo, da spustimo tempo ali pa se odločimo za počitek. Spremljanje srčnega utripa, ki je kar pogosta navada tudi pri starejših rekreativcih, nas lahko pravočasno opozori, kdaj telo preobremenjujemo.
Tudi v teh letih smo kolesarji zelo različni, zato na to vprašanje ni univerzalnega odgovora. Zelo se razlikujemo tisti, ki smo kolesarili vse življenje, od tistih, ki so kolo ponovno odkrili šele po upokojitvi ali s pojavom električnih koles. Tisti, ki kolesarimo vse življenje, smo običajno še vedno zagovorniki kolesa, ki smo ga najbolj vajeni, zame je to na primer klasična cestna specialka. Ne glede na nasvete različnih strokovnjakov sem prepričan, da je ohranjanje tipa kolesa najbolj varno, saj nam omogoča hitre podzavestne reakcije, ko je to potrebno. Električna kolesa postajajo čedalje pomembnejši segment v kolesarstvu, pomembna so tudi zato, ker tako še zmeraj lahko kolesarijo ljudje, ki tega fizično ne bi več zmogli, ali vsaj ne v želeni dolžini. Opažam pa, da so ta kolesa lahko tudi nevarna, zlasti kadar jih uporabljajo kolesarji, ki so v vmesnem obdobju s kolesarstvom že prenehali, pa so se ponovno vrnili na električno kolo, ki pa pogosto s svojo potencialno hitrostjo in reagiranjem na na primer obrat pedala, presega psihomotorične sposobnosti in hitrost reakcij starejše osebe, zato si moramo v takem primeru vzeti čas, da se ponovno navadimo na kolo. Seveda pa bodo električna kolesa močno prispevala k podaljšanju aktivne kolesarske dobe vseh nas.
Zložljiva kolesa so načeloma namenjena prevažanju v zloženi obliki in potem kolesarjenju do končnega cilja. Glede na njihov osnovni namen bi morala biti čim lažja, kar pa električno kolo ni, poleg tega imajo večinoma manjša kolesa in pogon v osi zadnjega kolesa, kar zahteva včasih hitre reakcije, zato mislim, da je tako kolo manj primerno za starejše in je bolje izbrati klasično električno kolo z motorjem v pogonski osi, ustrezne velikosti.
Običajno smo pri vsakodnevnem kolesarjenju bolj omejeni na območje, kjer živimo, ko pa lahko izbiramo, predlagam, da pogosteje izberemo bolj ravninsko progo. Slovenci pri hoji in kolesarjenju podzavestno vedno iščemo hrib, kot da le premagovanje višine nekaj pomeni, pa ni vedno tako. Podajte se na kakšno podeželsko cesto, z blagimi vzponi in spusti, kakršnih imamo v Sloveniji kar veliko, in poiščite prometno manj obremenjene ceste skozi vasi in čez polja, na katerih se boste ob skromnem prometu bolje počutili kot pa na z vsemi vrstami uporabnikov prenatrpanih kolesarskih stezah.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji