Kako se je prijela aplikacija za zapisovanje spomina?

Kako se je prijela aplikacija za zapisovanje živega ustnega izročila Zapisi spomina?

Menimo, da dobro, aplikacija je zelo aktualna zlasti ob vsakoletni Vseslovenski akciji zapisovanja spominov, ki jo običajno priredimo v drugi polovici marca. Do danes ima 250 registriranih uporabnikov, imamo 81.000 ogledov in 5000 obiskov. Trenutno je v njej zapisanih 297 pričevanj starejših, tako zapisovalci kot pričevalci pa prihajajo iz vseh 12 slovenskih regij. V posebno čast si štejemo tudi, da je aplikacija v letu 2022 prejela nagrado Sveta Evrope in evropske komisije v sklopu programa Zgodbe dnevov evropske kulturne dediščine, s čimer se uvršča v sam vrh evropskih inovacij na področju dediščine.

»Nujno je, da se kot družba in posamezniki zavedamo korenin, iz katerih rastemo, in pripovedi starejših so za nas lahko dragocen zgled, opomnik ali smerokaz za prihodnost, četudi izvirajo iz nekega drugega časa,« pravi Nava Vardjan. FOTO: osebni arhiv

Kdo so njeni uporabniki?

Aplikacijo lahko uporablja praktično kdor koli. Opazili smo, da je zelo zanimiva za šole, ki jo uporabljajo kot dopolnitev pouka zgodovine ali družbe, ravno tako za kulturna društva, domove za starejše in druge organizacije. Starostni spekter njenih uporabnikov je torej zelo širok – od osnovnošolskih otrok do starejših, ki vanjo samostojno vnašajo svoje spomine. Po izkušnjah s terena lahko rečemo, da vsem, še posebej starejšim, prinaša veliko veselja, saj zapisovanje spominov vanjo običajno poteka v krogu družine, vnukov, otrok ali vrstnikov, pri čemer se zgodijo dragoceni trenutki prenosa znanj s starejše generacije na mlajšo. Včasih celo tudi v obratni smeri, ko mlajši starejše naučijo rabe aplikacij. Zgodi se čudovit stik dveh svetov, rezultat so ponavadi obojestransko zadovoljstvo in občutek izpolnjenosti pa seveda tudi nov prispevek v zbirko spominov, ki služi širši skupnosti.

Kaj je namen te aplikacije?

Namen aplikacije je poleg digitalnega zapisovanja ustnega izročila tudi okrepiti vključenost starejših v družbo in vplivati na pozitivno podobo starejših kot tistih, ki hranijo spomin, ustno izročilo. Vsak uporabnik lahko s pomočjo aplikacije posname ali drugače dokumentira zgodbe svojih staršev, starih staršev ali drugih starejših, ki pričajo o svojih življenjskih spominih. Zaželeno je, da se starejši naučijo uporabe aplikacije in se tako usposobijo, da samostojno prispevajo svoje zgodbe v skupno zakladnico spomina, s tem krepijo svoje digitalne veščine, tako pa tudi občutek dostojanstva v tretjem življenjskem obdobju.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Ali je njena uporaba zapletena?

Uporaba aplikacije je zelo enostavna, saj je bila razvita z mislijo na starejše, ki pogosto niso vešči digitalnih orodij. Dostopna je prek računalnika in pametnih mobilnih telefonov. Uporabnik na svoji napravi preprosto odpre spletni naslov (https://zapisi-spomina.dobra-pot.si/) ali si aplikacijo prenese iz trgovine aplikacij google play oziroma app store. Brskanje po aplikaciji oziroma vseh v njej zbranih zapisih spomina je omogočeno vsakemu, tudi neregistriranemu uporabniku.

Če želi uporabnik v aplikacijo dodati svoje pričevanje, si mora v njej ustvariti račun oziroma se registrirati. Pri postopku vnosa zapisa spomina uporabnika vodi obrazec, v katerem se izpolnijo obvezna polja in se vanj po želji dodajo priponke. Zapise spomina lahko uporabniki poljubno dodajajo v obliki besedila, zvočnega ali pa videoposnetka.

Za lažjo uporabo so na voljo tudi izčrpna navodila tako v sami aplikaciji na https://zapisi-spomina.dobra-pot.si/navodila kot tudi v obliki videovodnika z naslovom Kako uporabljati aplikacijo Zapisi spomina? na youtube kanalu zavoda Dobra pot.

Kakšen je širši pomen zapisovanja spominov starejših za družbo?

Starejši so v današnji hitri družbi pogosto osamljeni, izolirani, počutijo se izločene, k čemur precej prispeva tudi digitalni razkorak med generacijami. S tem, ko pristopimo do njih z aplikacijo in z željo, da prisluhnemo njihovim spominom in jih zapišemo, valoriziramo njihove življenjske izkušnje in jih ponovno aktivno vključimo v družbo, saj jim na njim prijazen način damo prostor za tisto, kar pravzaprav počnejo najraje – pripovedujejo zgodbe. Ustno izročilo o preteklosti je tisto, iz česar izhajamo. Nujno je, da se kot družba in posamezniki zavedamo korenin, iz katerih rastemo, in pripovedi starejših so za nas lahko dragocen zgled, opomnik ali smerokaz za prihodnost, četudi izvirajo iz nekega drugega časa. Po njih se prenašajo vrednote, ki so večne in jih mora tako ali drugače usvojiti pravzaprav vsaka generacija.