Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Generacija+

Kako preprečiti razvoj osteoporoze?

Odgovarja prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist internist endokrinolog, vodja endokrinološkega oddelka, KO EDPB, UKC Ljubljana.
V Sloveniji ima osteoporozo približno 125.000 ljudi, med njimi kar 80 odstotkov žensk. FOTO: Blaž Samec/Delo
V Sloveniji ima osteoporozo približno 125.000 ljudi, med njimi kar 80 odstotkov žensk. FOTO: Blaž Samec/Delo
13. 3. 2024 | 07:00
5:27

Kaj je osteoporoza, ki se pogosto razvija skupaj s sarkopenijo?

Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero sta značilni zmanjšana kostna masa in slabša kakovost kosti. Te postanejo zato bolj krhke in se pogosteje zlomijo, lahko tudi brez pomembne poškodbe.

»Kostem bodo koristili veliko gibanja, zdrava prehrana z dovolj kalcija in beljakovin ter pametno izpostavljanje soncu zaradi nastajanja vitamina D v koži. Škodljivi sta zlasti kajenje in pretirano uživanje alkohola. Vsi ti ukrepi so pomembni tudi v starejših letih, ko kostno maso že izgubljamo, čeprav imajo žal manjši učinek kot v mladosti,« pravi prof. dr. Tomaž Kocjan. FOTO: Miran Juršič/osebni arhiv
»Kostem bodo koristili veliko gibanja, zdrava prehrana z dovolj kalcija in beljakovin ter pametno izpostavljanje soncu zaradi nastajanja vitamina D v koži. Škodljivi sta zlasti kajenje in pretirano uživanje alkohola. Vsi ti ukrepi so pomembni tudi v starejših letih, ko kostno maso že izgubljamo, čeprav imajo žal manjši učinek kot v mladosti,« pravi prof. dr. Tomaž Kocjan. FOTO: Miran Juršič/osebni arhiv

Kako velik problem je osteoporoza pri starejših?

Zaradi staranja kostna masa po 40. letu pri obeh spolih upade za pol do enega odstotka na leto. Če ta proces traja dovolj dolgo, se postopoma razvije osteoporoza in pride do osteoporoznih zlomov. Zaradi staranja prebivalstva osteoporoza danes sodi med najpomembnejše kronične nenalezljive bolezni. V Sloveniji jo ima približno 125.000 ljudi, med njimi kar 80 odstotkov žensk. Te so namreč v povprečju manjše kot moški, imajo manjšo kostno maso, torej je njihovo izhodišče, pri katerem se začne izgubljanje kostne mase, nižje. V zgodnjem obdobju menopavze je izguba tudi hitrejša kot sicer in dosega tri odstotke na leto. Poleg tega ženske živijo dalj časa kot moški, zato imajo več časa za izgubljanje kosti. Drugače pa velja, da je pojav bolezni odvisen od dveh dejavnikov; prvi je genetski, kar pomeni, da je pomembno, kakšne kosti prinesemo na svet, saj nam od 60 do 80 odstotkov maksimalne kostne mase določajo geni, od 20 do 40 odstotkov pa je odvisno od naše lastne skrbi za kosti.

Kakšne so njene posledice?

Po ocenah na svetu vsake tri sekunde pride do osteoporoznega zloma. Najpogostejši so zlomi vretenc, kolka, zapestja in nadlahtnice. Osteoporozi rečemo tiha bolezen. Do prvega zloma bolniki sploh ne vedo, da jo imajo, saj nimajo težav. Ko nastane zlom, pa je bolezen že precej napredovala. Zlomi poslabšajo kakovost življenja, bolniki imajo lahko kronične bolečine. Zaradi zlomov vretenc, ki so v dveh tretjinah nemi, torej ne pripeljejo do obiska urgence, se lahko telesna višina zmanjša celo za deset centimetrov ali več. Dokazano je, da se življenjska doba ljudi, ki utrpijo zlome, skrajša. Mnogi izgubijo neodvisnost, samostojnost, zato pogosto odidejo iz svojega okolja v domsko oskrbo. V Sloveniji smo zaradi osteoporoznih zlomov v letu 2019 porabili približno 96 milijonov evrov, od tega večino za njihovo neposredno oskrbo in za poznejšo rehabilitacijo, manjši del pa za zdravila.

Kako je mogoče razvoj osteoporoze preprečiti?

Proces starostne izgube kostne mase lahko enostavno primerjamo z dvigi denarja z bančnega računa. Denar lahko brez škode dvigamo le toliko časa, kot ga imamo. Enako je pri kosteh, zato je za preprečevanje osteoporoznih zlomov daleč najpomembnejša izgradnja čim večje kostne mase, ki nam zagotavlja dovolj kostnine tudi v visoki starosti. Proces gradnje kostne mase traja do 30. leta. Kot smo že omenili, o tem kakšno kostno maso bomo takrat dosegli poleg genetike odloča tudi skrb za kosti oziroma zdrav življenjski slog. Kostem bodo koristili veliko gibanja, zdrava prehrana z dovolj kalcija in beljakovin ter pametno izpostavljanje soncu zaradi nastajanja vitamina D v koži. Škodljivi sta zlasti kajenje in pretirano uživanje alkohola. Vsi ti ukrepi so pomembni tudi v starejših letih, ko kostno maso že izgubljamo, čeprav imajo žal manjši učinek kot v mladosti.

Kaj še svetujete tistim, ki to bolezen že imajo?

Pomemben je življenjski slog, kot smo pravkar pojasnili. Dodajamo lahko vitamin D v obliki kapljic ali tablet. Za tiste, ki ne morejo zaužiti dovolj kalcija s hrano, so na voljo kalcijevi dodatki. Zdravila predpišemo posameznikom, pri katerih obstaja veliko tveganje za osteoporozne zlome. Predvsem so to bolniki po osteoporoznem zlomu vretenca ali kolka. Za druge lahko tveganje ocenimo s FRAX. Gre za računalniški model, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija, dostopen je na spletu in je brezplačen. Druga možnost je meritev kostne gostote z dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo (DXA). Zdravila zavirajo pretirano razgradnjo ali pa spodbujajo zmanjšano gradnjo kosti v starosti. S tem zmanjšajo tveganje za vse vrste osteoporoznih zlomov za polovico, lahko tudi za več. Pri preprečevanju zlomov so izredno pomembni tudi ukrepi za preprečevanje padcev, med katerimi ima posebno mesto vzdrževanje mišične moči in ravnotežja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine