Urbano vrtičkanje z babico in dedkom je skupni projekt Zavoda za oskrbo na domu (ZOD) in Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter njenega programa dnevnih centrov aktivnosti za starejše. Od kdaj poteka?

Res je, medgeneracijski projekt Urbano vrtičkanje z babico in dedkom je plod skupnega dolgoletnega sodelovanja med Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana s programom Dnevni centri aktivnosti za starejše. Razvili smo ga v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana in poteka od leta 2017. Zelo smo ponosni, da je bil projekt prepoznan in nagrajen v mednarodnem okolju, in sicer smo lani prejeli nagrado liveable communities, s katero nagrajujejo mesta, ki z izvedenimi ukrepi in projekti pomembno prispevajo k večji kakovosti življenja. V konkurenci več kot 230 sodelujočih mest in projektov iz 42 držav smo prejeli bronasto nagrado.

Koliko ljudi sodeluje?

V projektu povprečno aktivno sodeluje 20 prostovoljcev, ki se različno vključujejo v dejavnosti, skladno s svojimi zmožnostmi in obveznostmi. Vsako leto se nam pridružijo novi prostovoljci, več je starejših kot mlajših. Naša najmlajša prostovoljka je bila stara sedem let, najstarejša pa 85.

»Prizadevamo si premostiti marsikatere medgeneracijske predsodke ter spodbujamo prenos veščin in znanja z ene generacije na drugo, saj so to temeljni cilji projekta. Sodelovanje in solidarnost je treba spodbujati in negovati, še posebej v današnjih časih, ko se zdi, da narašča odtujenost med ljudmi, ne glede na to, kateri generaciji pripadamo,« pravi Amir Crnojević. FOTO: arhiv ZOD

Kaj je namen projekta?

Nastal je z namenom prenosa dragocenih izkušenj in znanja s starejše generacije na mlajšo in obratno. V procesu vseživljenjskega učenja so medgeneracijski stiki pomembna komponenta, a jih zaradi napredka družbe mlajše generacije žal vse bolj izgubljamo. Še pred kratkim je pod isto streho skupaj sobivalo več generacij. Danes pa se je stanje precej spremenilo. Prišlo je do odtujenosti generacij, posledica pa je medgeneracijski prepad, ki se odraža na vseh ravneh družbe. Opazne so razlike v kulturnih normah med mlajšimi in starejšimi, ki jih pogosto zaznamo kot težave v komunikaciji in kot nestrpnost med generacijami. V večjih urbanih okoljih so starejši velikokrat še osamljeni in socialno izključeni. Vrtičkarstvo ima več funkcij: socialno, ekonomsko, psihološko, ekološko, zdravstveno, izobraževalno-vzgojno in rekreacijsko. V projektu skušamo naslavljati prav vse.

Projekt je razdeljen v tri faze. Prva se dogaja na vrtu, v času vrtičkarske sezone. Na skupnostnem vrtu potekajo razna opravila, od priprave tal do sejanja, sajenja in drugih del. Ko obrodijo pridelki, preidemo v drugo fazo. Prostovoljci pridelke poberejo, nekaj jih odnesejo domov, nekaj pa skupaj porabijo – vse v skupnem dogovoru. V kuhinji dnevnega centra na Puhovi organiziramo kuharske delavnice, na katerih predvsem starejše prostovoljke učijo mlajše, kako iz svežih pridelkov pripraviti okusen in zdrav obrok. Posebno pozornost namenjamo tudi pripravi ozimnice in čajev za zimo, ki jih radi srkamo na naših zimskih srečanjih, ko prostovoljci v okviru različnih tematskih delavnic pridobivajo novo znanje in načrtujejo zasaditev za novo vrtičkarsko sezono, kar je tretja faza projekta. Projekt je zastavljen dolgoročno, zato se faze vsako leto ponavljajo in dopolnjujejo z novimi aktivnostmi, ki jih predlagajo prostovoljci.

Na kateri lokaciji poteka?

V ljubljanski bežigrajski soseski BS-3. Na nekaj manj kot tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki nam ga je prijazno odstopila naša ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana, je območje razdeljeno na tri dele. Tu se srečujejo uporabniki in prostovoljci dveh organizacij, Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana in Dnevnega centra aktivnosti za starejše – DCA Puhova. V skupnih delovnih akcijah urejajo in skrbijo za skupnostni vrt, posameznih vrtičkov ni. To je prostor sodelovanja več generacij, otrok, mladostnikov in starejših. Sodelovanje v projektu je brezplačno in prostovoljno.

Kaj imajo od projekta babice in dedki in kaj vnuki?

S projektom prek vrtičkarstva povezujemo različne družbene skupine, vzpostavljamo medgeneracijski dialog in prispevamo k družbeni povezanosti ter dobremu počutju prebivalcev v lokalnem okolju. Prizadevamo si premostiti marsikatere medgeneracijske predsodke ter spodbujamo prenos veščin in znanja z ene generacije na drugo, saj so to temeljni cilji projekta. Prepričani smo, da s tem prispevamo tudi k trajnostnemu razvoju našega mesta. Sodelovanje v projektu omogoča širjenje socialne mreže, vseživljenjsko učenje, druženje, aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, samooskrbo s pridelki, predvsem pa ljudi povezuje na lokalni ravni in tako spodbuja tudi medsosedsko pomoč. Sodelovanje in solidarnost je treba spodbujati in negovati, še posebej v današnjih časih, ko se zdi, da narašča odtujenost med ljudmi, ne glede na to, kateri generaciji pripadamo.