Kako naj starejši pridejo do osebnega zdravnika?

Koliko starejših od 65 let je med 140.000 prebivalci, ki so ostali brez osebnega zdravnika?

Podatkov o osebah brez zdravnika po starostnih skupinah ne spremljamo. Pomanjkanje družinskih zdravnikov je značilno za vso Slovenijo in za vse starostne skupine zaradi veljavne ureditve, ki ji je ZZZS odločno in javno nasprotoval; gre za pravice družinskega zdravnika, da odklanja paciente že pri 1895 glavarinskih količnikih, kar je 20 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika. Glede na veljavno ureditev je namreč trenutno le 14 odstotkov družinskih zdravnikov v državi še dolžno sprejemati nove paciente. Njihov poimenski seznam je objavljen na spletni strani ZZZS: seznam aktivnih zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih.

Kako naj starejši, ki so ostali brez zdravnika, koristijo pravice iz zdravstvenega zavarovanja?

ZZZS od leta 2019 vsak dan prejema vprašanja zavarovanih oseb, ki si ne morejo izbrati družinskega zdravnika. V primeru takšnih težav jim s pomočjo zdravstvenega doma ali območne enote ZZZS le stežka najdemo še prostega zdravnika, vendar največkrat ne v kraju oziroma bližini bivanja. Glede na določbe splošnega dogovora, ki jim je ZZZS nasprotoval, namreč lahko ZZZS pomaga le z nasveti zavarovanim osebam ter v sodelovanju s posameznimi zdravstvenimi domovi in zasebniki s koncesijo išče še proste zdravnike, ki bi bili čim bližje kraju bivanja pacientov. V zvezi s tem imamo pogosto komunikacijo z zdravstvenimi domovi. Na podlagi obvestil o težavah zavarovanih oseb redno preverjamo, kateri zdravniki opredeljujejo v posameznem zdravstvenem domu in pri koncesionarjih, ter jih opozarjamo, da upoštevajo določbe splošnega dogovora glede možnosti odklanjanja zavarovanih oseb.

Ob vsaki pritožbi oziroma težavi zavarovanih oseb z opredeljevanjem tako zavarovano osebo seznanimo z zdravniki v zdravstvenih domovih in pri zasebnikih, ki morajo opredeljevati po veljavnih določilih splošnega dogovora. Zavarovanim osebam še svetujemo, da preverijo poimenski seznam zdravnikov, ki so dolžni še opredeljevati nove osebe na spletni strani ZZZS: https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/ioz/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8ziTQxdPd2N_Q08_d0sXAwcPdxczXx9fIwM_M30C7IdFQHhJIGO/.

Kako naj se starejši, ki niso vešči spleta ali pa ga ne uporabljajo, lotijo iskanja zdravnika?

Svetujemo, da se zavarovane osebe, ki so žal nenadoma ostale brez izbranega splošnega zdravnika, zaradi upokojitev ali drugih trajnih odhodov zdravnikov, in ga potrebujejo, najprej obrnejo na izvajalca, kjer so bile do sedaj opredeljene. Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan zagotoviti zavarovanim osebam nujne in neodložljive storitve, tudi če nimajo svojega osebnega zdravnika.

Kaj jim svetujete?

To konkretno pomeni, da če so imele izbranega osebnega zdravnika na primer v enoti Zdravstvenega doma Ljubljana, naj se v primeru, ko zdravnika ne morejo najti drugje, še vedno obračajo na matično enoto. ZD Ljubljana je zaradi stisk zavarovanih oseb v MOL in na poziv ZZZS lani jeseni zagotovil, da bo v primerih trajne odsotnosti njihovih zdravnikov oziroma odhodov, kjer ne zagotovijo nadomestnega zdravnika, poskrbel za nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, v okviru možnosti. V ta namen naj bi v pisnih obvestilih ob odhodu dosedanjega zdravnika, kjer ni zagotovljenega nadomestnega zdravnika, njegovim opredeljenim pacientom sporočali dodatne informacije, na koga se v prihodnje lahko obrnejo.

Združenja, kot so Zdus, sindikat upokojencev in Srebrna nit, opozarjajo, da so starejši trenutno najbolj diskriminirani v zdravstveni oskrbi. Kaj bo ZZZS ukrenil na tem področju?

ZZZS plačuje izvajalcem še dve leti po odhodu zdravnika v splošni ambulanti, tako da dejansko dobijo plačane storitve, ki jih opravljajo za zavarovane osebe, ki so ostale brez osebnega zdravnika. ZZZS tako plačuje na primer ZD Ljubljana tudi obseg programa, kot je dogovorjen v letni pogodbi, čeprav ZD Ljubljana že nekaj časa kadrovsko ne izpolnjuje tega obsega. To pomeni, da ZZZS konstantno financira, da se ZD Ljubljana maksimalno potrudi tudi za zavarovane osebe, ki so žal ostale brez osebnega zdravnika v Ljubljani. V zdravstvenih domovih tako zavarovanim osebam, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, vendarle zagotavljajo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, vključno z izdajo napotnice, recepta za zdravila, bolniškega lista …

Kako starejšim zagotoviti osebni dostop do osebnega zdravnika, za kar so zdaj najbolj prikrajšani?

Zavarovane osebe, ko so jim kršene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se lahko za pomoč ali s pritožbo obrnejo na območno enoto ZZZS, da jim bomo svetovali in jim omogočili uresničevanje njihovih pravic.

Kam konkretno se lahko pritožijo?

Pritožbe v zvezi z delom zdravstvenih zavodov oziroma zdravstvenih delavcev rešujejo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Pritožbo je smiselno najprej nasloviti na poseben organ ali vodstvo izvajalca zdravstvene dejavnosti. Kadar zavarovana oseba meni, da je prišlo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, do kršenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko poda pritožbo na območno enoto ZZZS, v kateri ima izvajalec zdravstvenih storitev svoj sedež.

Kadar zavarovana oseba meni, da je prišlo do napake pri zdravljenju ali kadar gre za druga dejanja, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil, lahko vloži pritožbo na zbornico ali ministrstvo za zdravje. Za zdravnike je pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, za ostale zdravstvene delavce pa zbornice njihovih strok.

Kaj pa kršitve pacientovih pravic?

Pravice, ki izvirajo iz zakona o pacientovih pravicah, niso tiste, ki izvirajo iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa t. i. univerzalne pravice, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev in se nanašajo zlasti na spoštovanje samostojnosti pacienta pri odločanju o lastni zdravstveni oskrbi, zasebnosti, varstvu osebnih podatkov, enakopravnosti in varnosti, varstvu največje zdravstvene koristi pacienta in zagotavljanju obveščenosti. Postopek obravnave kršitev pacientovih pravic je dvostopenjski. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic se izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve.

Če v prvi obravnavi ne pride do razrešitve spora, lahko pacient zahteva varstvo v okviru druge obravnave kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic. Kršitev se pred to komisijo obravnava: v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev, v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev ali v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.

Kakšno vlogo imajo zastopniki pacientovih pravic?

Pacient se lahko skladno z zakonom o pacientovih pravicah kadar koli obrne na enega od zastopnikov pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po tem zakonu. Poleg tega lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Zastopnik ima tudi nekatere posebne pristojnosti. Pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko za pacienta opravi potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pravic, pri čemer ima dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z konkretno zadevo. Pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko neformalno posreduje zaradi hitre odprave domnevne kršitve pravic. Izvajalcem zdravstvenih storitev svetuje in predlaga splošne ukrepe za učinkovito uveljavitev določb zakona o pacientovih pravicah. Na Izvajalce zdravstvenih storitev lahko kadar koli naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, na katere so se dolžni odzvati.