Kakšne so najnovejše spletne prevare?

Imate morda podatek, koliko starejših uporablja družbena omrežja in internet nasploh?

Tega podatka nimamo. Po podatkih Sursa v starostni skupini od 45 do 54 let internet redno uporablja 92 odstotkov ljudi, od 55 do 64 let 79 odstotkov in od 65 do 74 let 51 odstotkov. Vsi uporabniki največ iščejo informacije o blagu in storitvah, sledi branje spletnih novic, časopisov in revij, nato uporaba spletnih strani javnih ustanov prek e-uprave, na četrtem mestu je uporaba spletnih družbenih omrežij, na petem pa neposred­no sporočanje.

Kakšne vrste spletnih prevar in zavajanja se v zadnjem času dogajajo na spletu?

Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v zadnjem obdobju prejemamo veliko število prijav telefonskih klicev lažne tehnične pomoči, investicijskih prevar, ljubezenskih prevar, pa tudi tako imenovanih phishing napadov, katerih cilj je kraja različnih gesel ali podatkov o kreditnih karticah. Stalnica so tudi prevare z lažnimi krediti, nakupi v lažnih spletnih trgovinah, razna izsiljevanja, pa tudi nigerijske prevare, v katerih nam odvetniki nigerijskih princev za pomoč pri prenosu bogastva obljubljajo visoko denarno nagrado. Vse spletne goljufije temeljijo na tako imenovanem družbenem inženiringu, to je način zavajanja, pri katerem napadalci izkoriščajo različne človeške lastnosti, kot so pohlep, osamljenost, radoved­nost in podobno, da nas prepričajo v dejanje, s katerim škodimo sami sebi.

Kakšne so lahko posledice spletnih prevar, zavajanja in neresničnih informacij za starejše?

Cilj večine prevar je čim večje finančno okoriščenje. Posledice so za žrtve lahko zelo hude. Poznamo veliko primerov, v katerih so žrtve ljubezenskih prevar goljufom poslale več deset tisoč evrov, preden so se zavedele, da na drugi strani klepeta ni ameriški zdravnik na misiji ali znan pevec. Vsak dan nam pišejo tudi žrtve investicijskih prevar, ki so jih premamile lepe besede o visokih zaslužkih pri vlaganju v kriptovalute in so jih goljufi po začetnem vložku 250 evrov, kar je za nekatere še sprejemljiva izguba, nagovorili v nakazilo življenjskih prihrankov.

Na kaj naj bodo pozorni starejši pri uporabi interneta?

Predvsem naj splet in različna omrežja uporabljajo z dobro mero previdnosti in skepse. Niso vsi podatki, ki jih najdemo na spletu, ter osebe, s katerimi komuniciramo, dobronamerni in nam v korist. Večina prevar temelji na tem, da nas goljufi dobijo nepripravljene v neki novi situaciji, v kateri nas poskušajo prepričati, da moramo zelo hitro odreagirati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega, in potem zelo hitro naredimo napako. Če se znajdemo v situaciji, v kateri nismo povsem prepričani, da bomo ravnali prav, se je treba ustaviti in dobro premisliti, pa če se še tako mudi.

Kako naj se zavarujejo pred takšnimi prevarami in zavajan­jem?

Naj starejšim ne bo nerodno vprašati za pomoč prijatelje ali sorodnike, en telefonski klic vas lahko reši zelo neprijetnih posledic. Predvsem pa, če neznanec od vas želi plačilo, pa če ima še tako prepričljiv profil, ali če vam obljublja zaslužek brez tveganja, nikar ne nasedajte. V spletnih prevarah je po toči zvoniti prepozno, ko denar nakažete, ga je tako rekoč nemogoče dobiti nazaj.