Kaj bi morali narediti, da bodo medicinske sestre ostale v tem poklicu?

Koliko medicinskih sester trenut­no primanjkuje?

Slovenske bolnišnice z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege že od leta 2004 zbirajo podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi. Podatki izpred nekaj let kažejo, da je že pred epidemijo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjkalo v povprečju skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdrav­stveni negi. Danes so ti podatki še slabši in primanjkljaj še večji. Omenjena kategorizacija pa ne omogoča ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdrav­stvene nege kot na bolnišnični ravni.

Koliko je vzrok za to polnjenje bolnišničnih oddelkov s pacienti s covidom-19, tudi na intenzivni negi?

Že pred epidemijo je bilo pomanjkanje kadra zdravstvene nege veliko, na kar pristojne opozarjamo že več let, epidemija pa je te težave le še poslabšala. S premeščanjem kadra na intenzivne oddelke je manko na drugih delovnih mestih seveda še večji. A v nedogled tako premeščanje ne bo mogoče, saj kadra, ki bi ga lahko premestili, skoraj ni več. Zaposleni odhajajo, zlasti z najzahtevnejših delovnih mest, kot so intenzivni oddelki, saj preprosto ne zmorejo več.

Kateri so še drugi vzroki za odhode?

V nedogled premeščanje kadra na intenzivne oddelke ne bo mogoče, saj kadra, ki bi ga lahko premestili, praktično ni več, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. FOTO: Leon Vidic/Delo

Iz zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov dnevno prejemamo informacije o odpovedih in nameravanih odpovedih, ker zaradi nevzdržnih delovnih pogojev ne zmorejo več normalno opravljati dela in za mizerno plačo niso več pripravljeni delati. Zaradi pomanjkanja kadra, velikih obremenitev in slabih delovnih pogojev so zaposleni izčrpani, izgoreli in nezadovoljni, zaradi česar gredo v tujino, kjer so za svoje delo bolje plačani in imajo boljše delovne pogoje, ali zapustijo poklic in se zaposlijo v drugih gospodarskih panogah. Za enako plačilo, kot ga prejme v zdravstvu večina kadra zdrav­stvene nege za večizmensko delo, tudi nočno in na praznične dni, nedelje, z vsemi dodatki in prekomernimi delovnimi obveznostmi – za delo z bolniki, najranljivejšimi skupinami prebivalstva, kar pomeni še dodatno odgovornost –, namreč lahko delajo v drugih panogah, pri tem pa nikakor nimajo tako velike odgovornosti, kot je prav odgovornost za človekovo zdravje, življenje. Tako velikemu begu iz poklica, s kakršnim se soočamo danes, ko je epidemija še dodatno razgalila vse težave na področju zdravstvene nege, doslej še nismo bili priča.

Kolikšne so plače medicinskih sester, diplomiranih in srednjih?

Osnovne oziroma izhodiščne plače izvajalcev zdravstvene nege so mizerne, človeka nevred­ne. Plačo lahko izboljšajo le povečan obseg dela in dodatki za izredne razmere. Prav zato medicinske sestre delajo več, kot je mesečna obveznost, da si vsaj za silo izboljšajo materialni položaj. To pomeni, da se dodatno izčrpavajo, da so preobremenjene in preutrujene, kar vodi v zapuščanje poklica. Osnovna izhodiščna neto plača tehnika zdravstvene nege npr. v ambulanti je 736,10 evra, diplomirane medicinske sestre pa 970,05 evra.

Karikatura: Marko Kočevar

Kako daleč je sprejemanje normativov, povezanih z njihovim delom?

Pogovori z ministrstvom za zdravje o kadrovskih standardih in normativih, ki so osnova za začetek reševanja problema kadrovskega pomanjkanja, sicer potekajo, a za celostno sistemsko rešitev je potrebno medresorsko sodelovanje na državni ravni. Dejstvo je, da zgolj kadrovski standardi in normativi ne bodo dovolj, trend bomo lahko obrnili le, če bodo ti poklici tudi cenjeni in ustrezno plačani. Razmere terjajo takojšnje ukrepanje in sistemski pristop ob jasni ter odločni zavezi najvišjih predstavnikov države in tudi Vlade Republike Slovenije o pomenu in vlogi izvajalcev zdravstvene in babiške nege v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva ter nujnosti izvedbe ustreznih ukrepov in politik. Če nam to ne bo uspelo, se bojimo, da bomo pristali v položaju, ko ne bomo več mogli zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene nege, kar bo vodilo do še večje nedostopnosti zdravstvenega varstva in tudi zapiranja zdravstvenih ustanov.

Ali se dovolj mladih odloča za ta poklic?

Poklic medicinske sestre je danes deficitaren, in če ne bo postal privlačen za mlade – če ne bo primernih delovnih pogojev, če zaposleni za svoje odgovorno delo ne bodo primerno plačani, če ne bo poskrbljeno za bolj prilagodljive urnike dela in politiko zaposlovanja –, se mladi zanj ne bodo odločali. Zato mora država takoj začeti vlagati v zdravstveno in babiško nego, da si zagotovi dovolj kadra, ki bo pacientom lahko zagotavljal varno in kakovostno zdravstveno obravnavo. Bliža se nam namreč tudi upokojevanje najštevilčnejše generacije medicinskih sester. Ko bodo v prihod­njih desetih letih odšle v pokoj, jih bo težko nadomestiti čez noč.

Kaj bi morali narediti na ravni države?

Osnova za začetek urejanja razmer je sprejem kadrovskih standardov in normativov, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov. Poskrbeti je treba za zadostno število ustrezno usposobljenega kadra in ga odgovornemu delu primerno tudi plačati. Po sprejetju kadrov­skih standardov in normativov bo mogoče izdelati projekcijo kadrov za poklice v zdravstveni in babiški negi in realno izračunati, koliko in kakšne kadre potrebujemo v sistemu. Po tem izračunu bo mogoče izobraziti dovolj potrebnega kadra. Nujno je takojšnje sistemsko ukrepanje ne samo enega ministrstva, ampak je potrebno medresorsko sodelovanje na državni ravni, od zdravstva, sociale do financ in izobraževanja. Pomemben korak k izboljšanju stanja na področju zdravstvene in babiške nege pa je tudi sprejem zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki bo sistemsko in na zakonski ravni uredil področje in dal reguliranemu poklicu medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt, ki svoj zakon že imajo.