Neomejen dostop | že od 9,99€
Vsem navedenim oblikam dela upokojencev je skupno, da ne vplivajo na prejemanje pokojnine. Pri uživalcih invalidske pokojnine je treba poudariti, da lahko delajo le tisti, pri katerih je ugotovljena poklicna invalidnost, če delo ni povezano z invalidnostjo, nikakor pa ne tisti, pri katerih je ugotovljena splošna invalidnost. Razlike med navedenimi oblikami dela so v organiziranosti dela, številu ur dela, zaslužku. Upokojenci lahko poleg tega sklenejo tudi pogodbo o zaposlitvi ali se registrirajo kot samostojni podjetniki ali kot družbeniki gospodarske družbe, v kateri so direktorji. Te oblike dela se razlikujejo od prej naštetih v tem, da vplivajo na izplačilo pokojnine.
Zavod ne vodi statistike dela upokojencev glede oblik dela, ki ne vplivajo na izplačilo pokojnine, prav tako posebej ne vodi statistike dela upokojencev, ki so se že upokojili in so spet vstopili na trg dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so registrirali dejavnost. Iz podatkov mesečnega statističnega poročila za letošnji avgust (vir: https://www.zpiz.si/cms/content2019/meseni-statistini-pregled2-avgust-2022) je razvidno, da 16.052 zavarovancev prejema del pokojnine, kar pomeni, da so že izpolnili pogoje za upokojitev, vendar so še vedno polno delovno aktivni. Nekaj med njimi je tudi takih, ki so se že upokojili in potem spet vstopili na trg dela za polni delovni čas. Poleg teh je tudi 4216 zavarovancev, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, pa še vedno delajo za manj kot polni delovni čas, od dve do sedem ur na dan, in prejemajo delno pokojnino. Od teh 4216 je le 460 takih, ki delajo najmanj štiri ure na dan, preostalih 3756 dela najmanj dve uri na dan. Glede na povpraševanje upokojencev lahko odgovorimo, da je najbolj ugodna oblika dela, ki ne vpliva na izplačilo pokojnine, začasno ali občasno delo upokojencev.
Če je sklenjena klasična pogodba o zaposlitvi ali je bila registrirana dejavnost, potem lahko delajo od dve do osem ur na dan oziroma od 10 do 40 ur na teden. Pri avtorski pogodbi, osebnem dopolnilnem delu, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista, poslovodne osebe ni omejitve števila ur dela na mesec. Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev lahko na mesec opravijo 90 ur dela, trikrat na leto 120 ur na mesec, skupaj največ 1080 ur na leto. Navedeno število ur velja od 5. marca 2022 do 31. decembra 2022, kot interventni ukrep za podporo trgu dela; sicer velja, da lahko na mesec opravijo 60 ur dela, trikrat na leto 90 ur na mesec, skupaj največ 720 ur na leto. Kratkotrajno delo lahko opravljajo največ 40 ur na mesec.
Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki jo skleneta delodajalec in upokojenec. V njej mora biti, poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in upokojencu, navedena tudi vrsta in obdobje dela, število ur dela, urna postavka in predvideni skupni znesek dohodka.
Pri avtorski pogodbi, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista, poslovodne osebe ni omejitve zaslužka. Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev lahko od 14. maja 2022 do 28. februarja 2023 zaslužijo najmanj 6,17 evra bruto na uro, v letu 2022 največ 9237,96 evra bruto. Pri osebnem dopolnilnem delu prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Sloveniji iz preteklega koledarskega leta; v letu 2021 je to 3810,09 evra. Za kratkotrajno delo ni plačila, delodajalec pa lahko povrne stroške prevoza in prehrane med delom.
Navedeno se nanaša na opravljanje začasnega ali občasnega dela upokojencev. Zavod tega podatka nima.
Zavod tega podatka nima.
Nadzor nad preprečevanjem dela in zaposlovanja na črno izvajajo pristojne institucije: Furs, Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji