Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Generacija+

S katerimi najpogostejšimi težavami z vidom se srečujejo starejši?

Odgovarja prim. mag. Dragica Kosec, oftalmologinja, Očesna klinika UKC Ljubljana, Združenje oftalmologov Slovenije.
Z leti se v našem telesu dogajajo spremembe, tudi pri vidu, že po 40. letu naša leča postane nekoliko rigidna in potrebujemo dodatno korekcijo za bližino. FOTO: Jure Eržen/Delo
Z leti se v našem telesu dogajajo spremembe, tudi pri vidu, že po 40. letu naša leča postane nekoliko rigidna in potrebujemo dodatno korekcijo za bližino. FOTO: Jure Eržen/Delo
14. 9. 2022 | 10:00
6:05

S katerimi najpogostejšimi težavami z vidom se srečujejo starejši?

Z leti se v našem telesu dogajajo spremembe. Tudi v očeh. Že po 40. letu leča postane nekoliko rigidna in potrebujemo dodatno korekcijo za bližino, slika na blizu je bolj meglena. V nadaljevanju se srečamo z nastankom glavkoma, ki sprva tiho okvarja vidno polje bolj periferno. Razvija se siva mrena, ki jo spremljata bleščanje in neenakomerno meglena slika. Še nekoliko pozneje se začnejo težave s prekrvitvijo in srečamo se z degenerativnimi spremembami makule, predvsem se zamegli in zvijuga slika centralno. Prav zaradi degenerativnih sprememb v telesu se pogosteje pojavi raztrganina mrežnice, ki neprepoznana in nezdravljena lahko vodi v odstop mrežnice. Sprva opazimo bliskanje in smeti pred očesom, čemur lahko sledi zavesa. Mogoče so motnje prekrvit­ve očesnega živca in zaradi tega poslabšanje vida.

»Po 40. letu so smiselni redni pregledi na vsaj pet let ali glede na splošno zdravstveno stanje tudi pogosteje,« svetuje oftalmologinja prim. mag Dragica Kosec. FOTODOKUMENTACIJA Dela
»Po 40. letu so smiselni redni pregledi na vsaj pet let ali glede na splošno zdravstveno stanje tudi pogosteje,« svetuje oftalmologinja prim. mag Dragica Kosec. FOTODOKUMENTACIJA Dela

Katere med njimi je mogoče zdraviti, s katerimi pa se je treba sprijazniti?

Po 40. letu je potrebna dodat­na korekcija za bližino, lahko si pomagamo s progresivnimi očali, progresivnimi kontakt­nimi lečami, v zadnjem času je mogoče tudi zamenjati naše leče s progresivno lečo. S tem se moramo sprijazniti. Vsekakor pa moramo k spremembam pristopiti zelo kritično in se odločiti glede na potrebe v življenju, zahteve po vidu, siceršnje zdrav­stveno stanje, možnost zapletov na očesu – »ni vse zlato, kar se sveti« … Glavkom je treba čim prej prepoznati in zdraviti, saj le tako lahko ohranimo vid. Če je slika pri sivi mreni ali katarakti zelo meglena in onemogoča vsakdanje aktivnosti, jo lahko operiramo, jo odstranimo in nadomestimo z umetno lečo. Degeneracija makule zahteva natančno diagnostiko in glede na tip obolenja imamo možnost terapije, v nekaterih primerih pa tudi ne. Pri težavah zaradi raztrganine mrežnice je pomembno zgodnje odkrivanje, ker je terapija takrat uspešnejša. Pri okvari vidnega živca zaradi slabše prekrvitve se odločamo za terapijo na podlagi sistemskih kazalnikov, ki nam povedo nekaj o vzroku težav.

KARIKATURA: Marko Kočevar
KARIKATURA: Marko Kočevar

Ali so bolj ogroženi kronični bolniki, na primer s sladkorno boleznijo?

Vsekakor je mogoče pričakovati več težav ali pa prej pri bolnikih, ki imajo pridružena obolenja, ne le sladkorno bolezen. Pri vseh obolen­jih, ki vplivajo na prekrvitev, so možni zapleti z vidom, odvisno je le, na kateri ravni. Okvare, ki vplivajo na vid, niso nujno le na očesu, lahko so na celotni vidni poti in tudi v možganih.

Ali je mogoče katere od težav preprečiti in kako? Kako pogosti naj bodo redni preventivni pregledi?

Starostna daljnovidnost je normalen pojav staranja in doleti vsakogar, nekatere prej, druge malo pozneje. Vsa druga obolen­ja z zdravim načinom življenja lahko omilimo ali preprečimo njihov nastanek, če pa se že pojavijo, lahko z zgodnjo diagnozo in zdravljenjem ustavimo težave ali preprečimo hitrejše napredovanje. Po 40. letu so smiselni redni pregledi na vsaj pet let ali glede na splošno zdravstveno stanje tudi pogosteje.

Ali so kontaktne leče za starejše primerne ali bolj priporočate očala?

Pri starejših je nekoliko več težav s kontaktnimi lečami, ker imajo pogosto bolj suhe oči in manj utripajo. Toda če je želja in simptomi niso hudi, lahko pomagamo z umetnimi solzami brez konzervansov in kontaktne leče dobro služijo. V nasprotnem primeru so očala primernejši pripomoček. ZZZS krije za očala različno vsoto glede na vrsto korekcije in višino dioptrije. Do očal za daljavo imajo pravico glede na pravilnik vsi, za blizu pa šele po 63. letu starosti. Enako velja za kontakt­ne leče, pri čemer je pomembna tudi višina dioptrije.

Ali so tako imenovana bralna očala, ki jih je mogoče kupiti tudi v navadnih trgovinah, priporočljiva?

Če je vrednost naše korekcije tak­šna, ki jo lahko dobimo v trgovini, in očal ne uporabljamo ves dan, so primerna. Če korekcija oziroma dioptrija bistveno odstopa od očal, ki so na voljo v trgovini, ali če imamo bistveno drugačno zenično razdaljo oziroma imamo droben ali zelo velik obraz in se očala ne prilegajo, pa to ne bo dobra izbira.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine