Kakšna so pravila lepega obnašanja v sredstvih javnega prevoza?

Katera so glavna pravila lepega obnašanja v javnem prevozu?

Potniki naj počakajo avtobus na ustreznem mestu najmanj 40 centimetrov od roba pločnika ter pred prihodom avtobusa pripravijo urbano. Vstopa se brez izsiljevanja prednosti. Ob vstopu naj potniki najprej validirajo urbano in se prepričajo, da je validacija uspešna, pokaže se zelena kljukica, ter se nato začnejo pomikati proti zadnjim izstopnim vratom in med potjo poiščejo sedež. Včasih mora voznik zaradi nepredvidljivih razmer v prometu zavirati, zato je pomembno, da se potniki med vožnjo dobro držijo držal z obema rokama ali sedijo. Mlajše na tem mestu naprošamo, naj odstopijo sedež starejšim, nosečnicam, staršem z majhnimi otroki in vsem drugim, ki ga res potrebujejo. Vnos hrane in pijač v vozilo ni dovoljen. Glasno pogovarjanje po telefonu tudi ne sodi k lepemu obnašanju v javnem prometu.

»Glasno pogovarjanje po telefonu ne sodi k lepemu obnašanju v javnem prometu,« pravi Sebastijan Vadnau, sodelavec za obravnavo pritožb in pohval v Ljubljanskem potniškem prometu. FOTO: arhiv LPP

Katera pravila najpogosteje kršijo starejši?

Na splošno ne zaznavamo večjih kršitev pri starejših uporabnikih. Omenimo lahko le primere, ko želijo na izbranem postajališču izstopiti pri prvih, vstopnih vratih, kar povzroča nejevoljo pri potnikih, ki vstopajo na avtobus. Občasno se zgodi, da se starejši uporabniki pri vstopu na avtobus nevede ali iz lastnega prepričanja ne validirajo. To še zlasti velja za imetnike brezplačnih vozovnic, saj opažamo, da starejšimi pogosteje menijo, da brezplačnih vozovnic ni treba validirati. Opozarjamo, da je to prepričanje napačno, saj za vsakega potnika, ki validacije ne opravi, velja, da vozovnice nima in je zaradi tega lahko tudi sankcioniran. Prav tako se morajo potniki zavedati, da se z validacijo sklene prevozna pogodba, iz katere tudi izhajajo vse pravice, ki jih ima potnik v primeru prometne nesreče ali druge neprijetnosti na avtobusu.

Kaj pa mlajši?

Med najpogostejšimi kršitvami med mlajšimi lahko naštejemo polaganje nog na sedeže, vnos hrane in pijače v vozilo, pri čemer se avtobus lahko tudi umaže, ter čečkanje s kemičnim svinčnikom ali alkoholnim flomastrom. Večkrat tudi mlajši potniki ne odstopijo sedeža starejšim ali ljudem z oviranostjo. Poleg tega za vstopanje pogosto uporabljajo zadnja vrata, kar pa ni pravilno, zaradi tega najpogosteje izostane tudi validiranje vozovnic.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kako je v avtobusih in vlakih s skrbjo za šibkejše?

Na povezavi Osebe z oviranostmi | Ljubljanski potniški promet (lpp.si) si lahko osebe z oviranostmi in šibkejši udeleženci v prometu natisnejo izbrano identifikacijsko kartico. Nanjo naj z velikimi tiskanimi črkami napišejo podatke, ki bodo na razpolago vozniku ali sopotnikom na avtobusu. Kartico lahko uporabijo, če potrebujejo pomoč pri vstopu oziroma izstopu iz avtobusa ali kadarkoli zaznajo, da potrebujejo pomoč. Osebe z oviranostmi in šibkejši udeleženci v prometu naj natisnjeno in izpolnjeno kartico vložijo v prozoren ovitek zraven kartice urbana. Po lastni presoji jo lahko pokažejo vozniku ob vstopu na avtobus. Vsi mestni avtobusi podjetja LPP imajo vstopno klančino, ki olajša vstop oseb na invalidskih vozičkih in z otroškimi vozički. Prav tako so vsi mestni avtobusi LPP opremljeni z glasovnimi napovedniki prihodov na postajališča.

Ali v Sloveniji dovolj upoštevamo pravila lepega obnašanja v sredstvih javnega prevoza?

Tako starejši kot mlajši morajo na javnih mestih, kamor spada tudi javni prevoz, upoštevati bonton in pravila lepega obnašanja, saj se lahko le tako izognemo raznim konfliktom. Zaradi tega sta najpomembnejša vzgoja in zgled, ki ga starejši dajemo otrokom in mladostnikom. Na splošno lahko glede pravil lepega obnašanja rečemo, da ljudje pravila sicer poznajo in velika večina jih tudi upošteva.