V nadaljevanju preberite:

»Čeprav zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že osemnajst let in je bilo o njem veliko razprav in pred­laganih rešitev ter napisanih veliko različic, ga ni v vsem tem času sprejela nobena vlada, ved­no se je ustavilo pri financiranju. Pred predsedovanjem EU je tako Slovenija ena redkih evropskih držav brez tega zakona, prav zaradi tega ga je zdaj vlada sprejela na hitro, brez uskladitve s socialnimi partnerji in stroko.«

Tako so ugotavljali razpravljavci na okrogli mizi, ki jo je društvo za dostojno starost Srebrna nit organiziralo v Univerzitetni knjižnici Maribor, in vsi po vrsti so opozarjali, da zadnji predlog zakona, ki je bil objavljen 10. junija – vlada ga je sprejela v četrtek –, ni dober, še vedno ni dovolj razumljiv in ima kup pomanjkljivosti. Med drugim zakon, ki ni namenjen samo starejšim, temveč vsem polnoletnim, ki potrebujejo te storitve, po njihovih besedah predstavlja samo neki okvir, pravo vsebino pa mu bodo dali podzakonski akti in pravilniki; ti bodo, v nasprotju z zakonom, katerega sprejemanje je javno, sprejeti po skrajšanih postopkih, ki niso javni. Tako se lahko vanje zelo hitro prikrade vsebina, ki je tam ne bi smelo biti.

 

Razpravljavce je predvsem zmotilo, da v zakonu ni opredeljenih trajnih virov financiranja, to je preloženo v leto 2024, ko naj bi takratna vlada sprejela še en, nov zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Hkrati pa je zakon o dolgotrajni oskrbi treba sprejeti, ker je podlaga za to, da bo Slovenija upravičena do evropskih sredstev.

Opozorili so, da je veliko težav povezanih s tem, da so priprave na dolgotrajno oskrbo razpete med dve ministrstvi, za zdravje (MZ) in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ. Že vsaj deset let izvajalci in interesna združenja opozarjajo, da je treba urediti normative in plače zaposlenih v domovih za starejše in oskrbovalk, ki izvajajo oskrbo na domu, saj tega kadra kronično primanjkuje. Predvsem pa jih skrbi privatizacija institucionalnega varstva, saj koncesije, ki jih razpiše MDDSZ, dobivajo tujci, predvsem Senecura, medtem ko jih javnim domovom, ki zanje prav tako zaprosijo, ne podelijo.

Več vsebin iz Generacije+