Zadnji vlak za verbalni delikt

Znašla sem se v kupeju mednarodnega vlaka v družbi dveh Avstrijk. Obe v »pravih« FFP maskah in obe sezuti, mlajša je noge v črnih nogavičkah celo razpotegnila na sedež nasproti. Očitno je bila za njima dolga pot.

V Ljubljani se nam pridruži mladenič. Tudi on je nosil zaščitno masko. A ne FFP izdelave. Izbire, kam bo sedel, ni imel. Tri od šestih sedežev smo zasedale me, četrtega nahrbtnik, petega črne nogavičke mlajše potnice. Sedel je na edini prosti sedež k slednji. Ki je v hipu postala kot sršen. Besno je zacepetala proti mladeniču: »Zelo neugodno se počutim zaradi vaše maske. Takoj zapustite kupe ali pa si nadenite takšno, kot je moja. Jaz vam jo dam,« je po angleško popadla mladeniča. »Zame je ta maska čisto v redu,« ji je mirno odgovoril. »Prosim, odstranite se iz kupeja,« je vztrajala mlajša. Starejša je tačas demonstrativno zapustila kupe.

Mlajša pa je mladeniča še naprej mrcvarila, naj odide. Presedel se je, tako, da je imela okrog sebe tri prazne sedeže. Pravzaprav dva, saj je na tretjem še kar počivala svoji nožici v preznojenih črnih nogavičkah. Pod grožnjo tega, da s svojo »navadno« masko tudi sama postanem žrtev tujkine histerije, sem ji pojasnila, da maska, kakršno nosi mladenič, povsem ustreza slovenskim pravilom, kajti, če ne bi, bi ga pristojni odstranili z vlaka. V tistem vstopi sprevodnik. Ženska je nožici v hipu potegnila s sedeža in ko je »nevarnost« minila, ju je znova iztegnila. Ta balkanska navada ji je očitno prirasla k srcu bolj kot vse »naše« zaščitne maske.

Ko sem zapuščala kupe, si nisem mogla kaj, da ji je ne bi oponesla: »Veste, tudi meni je bilo zelo neugodno ob vas – in sicer zaradi vaših nog na sedežu.« Še ko sem bila na zadnji stopnici vlaka, sem slišala njene glasne »awful, awful«. V tem sem se celo strinjala z njo. Res je bila grozna. In močno je vznemirila mladeniča ter razburila mene. Kot bi vedela, da je ujela še zadnji vlak, preden začne na ozemlju Slovenije veljati kazen za – verbalni delikt tudi nad »navadnimi« ljudmi.