Sproščeno (ne)spoštljivi

Spomladi smo v več medijih brali, kako so nekatere šole prepovedale dekletom v šoli nositi majčke z ozkimi, špageti naramnicami. Javnost se je razdelila. Nekateri so menili, da se lahko dekle vendarle samo odloči in izraža svojo individualnost tudi z oblačili, argument, da se fantje ne zmorejo brzdati, sploh ni argument. Drugi so opozarjali, da ni primerno, da se za v šolo oblečemo, kot da gremo na plažo. Da to ni spoštljivo.

Nekaj mesecev pozneje je prišel teden otroka. Več šol, ki sicer opozarjajo na spoštovanje, ki ga kažemo tudi z izbiro obleke, je pozvalo učence, naj v šolo pridejo v pižami. Zakaj pravzaprav v pižami, ni povsem jasno. Ni ne pust, niti nismo na šolanju na daljavo, ko so nekateri res v pižami sedeli na zoomu z učiteljicami. Verjetno so želeli v šolo prinesti nekaj sproščenosti. Meja med sproščenostjo in nespoštovanjem je tanka.

Pred kratkim sem bila na koncertu klasične glasbe, na katerem je bilo v občinstvu začuda veliko dijakov. Pokazalo se je, da dobijo v šoli petico pri glasbi, če dokažejo, da so bili na koncertu. Poudarek je na bili. Ker poslušali vsekakor niso. Glasbo, ki je prihajala z odra, so prekinjali njihovi taki in drugačni šumi, presedanje, glasno vstopanje med koncertom, hihitanje, pogovarjanje … Ko si že mislil, da si slišal vse, si še videl – mladci so med koncertom delali selfije. Zelo sproščeno, a za preostale obiskovalce prav nič sproščujoče.

Preden vržemo prvi kamen v mlade, se poglejmo v ogledalo. Na tem istem koncertu je pred mano sedela gospa srednjih let, ki je tako rekoč ves koncert brskala po telefonu. Bila je tiho, a njen telefon je svetil kot žarnica naokoli in ga je bilo nemogoče ne videti. Da vseh »tihih« odpiranj bonbonov, da ne bomo preveč kašljali, sploh ne omenjamo. Samo zgled šteje. Da mlade pripravimo na koncert, ki ga bodo poslušali, in gremo na koncert skupaj z njimi. In če jim prepovemo majčke z naramnicami, se vprašajmo, koliko bolj spoštljiva je pižama.