Šport in ljubezen

Dopust je tudi čas za zmanjšanje kupa neprebranih knjig. Včasih kakšna mojstrovina čaka več mesecev in potem se tolčeš po glavi, kako si jo lahko ves ta čas puščal vnemar. Sklicevanje na nevednost nikoli ne pomaga. Če ne veš, da je nekaj kaznivo dejanje, in to storiš, boš v nemilosti organov pregona. Nebranje seveda ni kaznivo, čeprav bi si bralci (in vse druge žrtve nerazumevanja) včasih tega želeli …

O nevednosti v knjigi Dirka od bloka do drevesa piše tudi Lucijan Zalokar, ki se ob navedbah dopingiranih športnikov, ki se sklicujejo na to, da niso vedeli, kaj so jim dali, vpraša: »Je bedak na položaju moči odrešen vsakršne odgovornosti že samo, ker je bedak?« Knjiga o športu, morali, dopingu in nevednosti bi lahko bila obvezno čtivo prav ob olimpijskih igrah, ki se uradno začenjajo danes. Zapisi o dopingu segajo že v staro Grčijo, v knjigi pa beremo od dopinga v NDR, Rusiji in na Kitajskem z izjemno želvjo juho do padlih kolesarjev z Lanceom Armstrongom na čelu. Včasih težko branje, ker ti misli uhajajo k športniku, za katerega navijaš, in prav zato tako aktualno. Samo en odlomek v knjigi se je postaral. Ko je knjiga lani izšla, je bil zadnji, ki je v isti sezoni zmagal na dirkah po Italiji in Franciji, Marco Pantani. Letos je to uspelo Tadeju Pogačarju.

Šport je predvsem velik posel. Če bi bil »le igra«, bi bil rekreacija. V športu, ki ga bomo v prihodnjih tednih intenzivneje spremljali, je skrito življenje. Videli bomo najhitreje pretečene razdalje, najdlje vržene diske, popolno preplezane smeri in odpeljane brzice … A poleg solz sreče bomo videli tudi solze razočaranja, nemoči in porazov. V Parizu bomo videli življenje.

Vesna Milek je mestu s knjigo Pariz, ljubezni iz drugih časov spisala pravo hvalnico. Ne le mestu, ampak vsem, ki so tam živeli, ustvarjali, pisali zgodovino in ljubili. Vemo, da so olimpijske igre tekma in ne igre, a vendarle privoščim vsem športnikom, da bi užili Pariz tudi igraje in z ljubeznijo.