Sapramiška in Aco

Le kdo ne pozna priljubljene pravljice pisateljice Svetlane Makarovič, o miški, ki je dobila tri slastne lešnike, a do okusnega jedrca žal ni mogla, ker si je zlomila zob. Obredla je prijatelje, da bi ji pomagali, a je bila le ob lešnike. Ko se že zdi, da je vsak trud zaman, pa tudi njo obišče sreča. Mišji strahec jo obdaruje s čarobnimi lešniki večnega leskovega grma in Sapramiška postane najsrečnejša miš na svetu.

Hrabra Sapramiška je zagotovo najbolj znana miš pri nas. Predstava, v kateri nastopa, je največja slovenska lutkovna uspešnica, ki si je leta 1989 prislužila tudi omembo v Guinnessovi knjigi rekordov. V enem letu je bila odigrana kar 177-krat, mnogo zaslug za njeno uspešnost pa ima tudi in predvsem nekdanji direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Ignacije Šunjić, ki danes praznuje življenjski jubilej. Predstavo Sapramiška, ob kateri so zrasle generacije, so v »njegovem« gledališču zato včeraj ob njegovi 80-letnici posvetili prav njemu, legendarnemu Acu, kot ga kličejo prijatelji in ki po prestolnici rad križari s kolesom, na katerem mu družbo dela priročna gajbica s podobo Sapramiške.

Aco. Velik in iskren ljubitelj otrok. Srčen človek. Skoraj trideset let je vodil svoje gledališče po vrhovih uspešnosti, omogočil nešteto predstav, prenavljal in razširil prostore gledališča, vodil uprizoritve na gostovanja v tujino in velik del namenjal dobrodelnosti. Naše lutke je ponesel v svet. Na Krekovem trgu po njegovi zaslugi vsako uro iz gledališkega stolpa meščane pozdravlja lutka Martina Krpana s kobilo.

Kakšna sreča, da je Aco pred davnimi leti stopil z vlaka iz Mostarja prav tu v Ljubljani in si ustvaril družino. Sreča za Lutkovno gledališče Ljubljana, za slovensko kulturo in vse, ki uživajo njegovo skrb in pozornost. In če se vrnemo k Sapramiški, katere nauk je, da je pomembna pot, ne le cilj, pa nosi pravljica tudi spoznanje, da je sreča imeti prijatelje, ki ti pomagajo. Vse najboljše, dragi prijatelj!