Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Sanjači

»Otrok prinese, človek zgubi. Prvi zadene, drugi sfali. Rad bi bil s tabo, vse do neba. S tabo je izi, s tabo se da.«
Tako je nastopil Teo Collori in Momento Cigano na Dušanovi noči v Gledališču Tartini v Piranu. Foto Boris Šuligoj
Tako je nastopil Teo Collori in Momento Cigano na Dušanovi noči v Gledališču Tartini v Piranu. Foto Boris Šuligoj
11. 10. 2024 | 05:00
3:02

Predstavljajte si, da ni nebes ne pekla, samo nebo! Da ni držav ne religij, ničesar, za kar bi ubijal ali umrl. Ljudje pa bi živeli v miru. Da ne bi bilo posedovanja, pohlepa, lakote, da bi si vsi lepo delili ta svet.

Tako je že davnega leta 1971 pel John Lennon, ki bi minulo sredo lahko z Yoko Ono mirno praznoval 84. rojstni dan, če bi bil svet tak, o kakršnem je sanjal v svojem »svetem pismu«. Lahko bi mu res rekli, da je bil sanjač, ampak vseeno je pravilno ugotovil, da ni edini.

Istega dne kot John, le devetnajst let kasneje, se je v Kočevju rodil Pirančan Dušan, eden tistih, zaradi katerih John res ni edini. Tudi Dušan je znal peti, igrati harmoniko, kitaro, bil podobno odprte glave, občutljiv za teptanje pravic, prežet z balkansko-mediteransko karizmo ter vrhunskim smislom za humor.

V Piranu se v sredo zvečer nismo spomnili Lennona, smo pa z Dušanovo nočjo prebudili nedavno preminulega Dušana, da je vsaj na platnu stopil izza zavese na odru in v svojem rahlo klovnovskem slogu napovedal kabaret z dolgo vrsto žlahtnih prijateljev in žlahtnih not. Vlado Kreslin mu je govoril: »Otrok prinese, človek zgubi. Prvi zadene, drugi sfali. Rad bi bil s tabo, vse do neba. S tabo je izi, s tabo se da.« Marina Mårtensson mu je pela švedsko narodno z Mefovimi besedami: »Vse se pač enkrat konča. Tudi tukaj nebo je globoko, a zvezde svetijo najbolj doma.« Lahko bi mu tudi tisto od Laibacha: »Četudi sonce pade, bom sijal na vas, tudi ko izgubim svoj glas, bom pel za vas, četudi izgubim vse, se bom boril za vas!«

Jure Lesar je svojemu mentorju zagotovil: »Tu in zdaj še vedno stojim. Čas je, da se znova borim, da se od babice Tončke kaj naučim.«

Dušana je z morja prinesel topel oktobrski jugo, ki je prepričljivo pljuskal čez rob stare piranske plaže. V hramu slavnega Pirančana se je predstavil z najboljšimi prijatelji, ki so poleg milih not darovali za nakup novih inštrumentov Pihalnega orkestra Piran. »Take geste nismo doživeli že več kot trideset let,« so rekli očarani pihalci. Šele to noč smo bolje spoznali, koliko sanjačev je zasejal naš Dušan. Še bo dobre glasbe v Piranu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine