Popolna lepota

Spet je tisti čas. Po dolgi zimi tudi v ameriško prestolnico Washington prihaja pomlad, potem ko smo v hladnih mesecih zaman pogledovali v gole krošnje dreves, da bi prepoznali njene znanilce. Nenadoma pa se je narava zbudila z dišečo lepoto cvetov, nikjer tako občudovanih kot okrog umetnega jezera, imenovanega Tidal Basin. Nešteti ljubitelji so se ta konec tedna zgrnili okrog znamenitih japonskih češenj jošino med obeliskom Georgea Washingtona in okroglim stebriščem Thomasa Jeffersona v washingtonskem parku National Mall.

Lani so v času njihovega cvetenja in spremljajočih dogodkov našteli 1,6 milijona obiskovalcev, letos pa pozivajo ljudi, naj si jih ogledajo pravočasno. Po toplem koncu tedna za danes ali jutri napovedujejo nevihte in nežni cvetovi jih morda ne bodo preživeli. Usuli se bodo na tla in se izgubili v blatu. Zadnje dni so bili tako prelestni, da je bilo med množicami opaziti tudi veliko Japoncev. Češnjevih cvetov imajo dovolj doma, a so ponosni na svojih 3700 dreves v zelenem središču Washingtona, podarjenih že leta 1910 in 1912.

Obiskovalci se konec tedna niso pustili motiti niti gradbincem. Ti v sklopu več kot stomilijonskega infrastrukturnega projekta utrjujejo cvetoče bregove jezera Tidal Basin, ki jih hočejo zavarovati za prihodnjih sto let.

Prihodnje leto, ko bodo Američani praznovali 250-letnico svoje države, bodo iz Japonske dobili še 250 novih dreves. Mnogi pa še vedno žalujejo za Stumpyjem, drevesnim štrcljem, ki je do lani, ko so prišli bagri, trmasto razcvetal nekaj preostalih vej. Skupaj z drugimi drevesi, ki so jih morali odstraniti, bo ostal v bližini, tudi njega so zmleli v mulč in z njim zavarovali korenine preostalih dreves. V spominu zvestih obiskovalcev ostaja kot nepopolnost, ki jo tudi sredi popolne lepote potrebujemo bolj kot karkoli drugega.