Podobe v srcu

Fotograf Charles O'Rear se je pri Zelenem hribu v bližini Sonome ustavil na poti k svojemu dekletu, na windows XP, kjer so njegovo fotografijo uporabljali med letoma 2001 in 2007, pa so jo imenovali Blaženost. Fotografija je res tako spokojno lepa, da so mnogi mislili, da je bila umetno ustvarjena.

Fotografija je lepa v svoji preprostosti. Dobra polovica kaže hrib osupljivo zelene barve, preostanek modro nebo z belimi oblaki, v ozadju pa oddaljeno gorovje. Krasila ni le neštetih računalniških namizij, menda celo v Beli hiši in Kremlju, ampak so jo neštetokrat povečali za slike v domovih in pisarnah.

Kot so pisali pri publikaciji Slate, so pri Microsoftu takoj prepoznali njeno vrednost, in ko Charles O'Rear zaradi njene cene ni našel poštnega podjetja, ki bi hotelo tvegati poškodovanje med prevozom, so mu plačali letalsko vozovnico, da jo je na njihov sedež prinesel sam.

Koliko ljudi je med sedenjem za računalnikom vsaj za hip zahrepenelo po neokrnjeni naravi daleč stran od ropotanja prstov na tipkovnici in tiskalnikov? Na ozadje si spravljamo tudi fotografije morja, gora, cest, ki vodijo v neskončnost, cvetov, noči z mesečino, in zdaj si jih lahko z nekaj spretnosti posnamemo kar sami.

FOTO: Wikipedia

Fotoaparati na naših prenosnih računalnikih zmorejo ustvariti podobe, kakršne so nekoč le profesionalni, informacije z brskalnika nam povedo, kako jo nastaviti na ekran. Tehnologija, ki nas cele dneve priklepa stran od naravne svetlobe, nam, če le hočemo, vrača strast za lepote narave.

Življenje je polno nasprotij in tudi prelepi hrib z naših ekranov ni več tak, po medijskih poročilih so ga prekopali in del ga prekriva vinograd, na vrhu se je razraslo drevje. Že v času znamenitega posnetka je bil tako presunljivo zelen le po deževju, fotograf je zadel pravi trenutek. Za iskanje vsega, kar nam veliko pomeni, si ga moramo vzeti tudi mi.