Origami žerjav

Majhen žerjav iz pisanega papirja je ležal na snežno beli blazini. Vsako noč sem ga položila na nočno omarico, da me je, ko je bila soba pospravljena, znova pričakal na prvotnem mestu.

V teh desetih dneh sva se spoprijateljila in hotela sem ga ves čas nositi s seboj. Toda papirnati žerjav je bil preveč nežen, da bi ga lahko dala v žep ali nahrbtnik. Morala sem ga nositi na dlani. Vsakič, ko sem se odpravljala na sestanke, intervjuje ali obhode po mestu, sem si pripravila načrt, kako bom papirnatega žerjava nosila s seboj, pa čeprav bom eno od dlani posvetila samo njemu.

Tretjega dne sem že čutila, da je moj origami simbol tistih stvari v življenju, ki zahtevajo posebno pozornost. Z njim je treba biti nežen. Nanj je treba misliti. Ko je moral za kratek čas ostati sam na avtobusnem sedežu, sem mu prišepnila: »Samo nekaj opravim. Takoj se bom vrnila.« In on je čakal, tih in vdan v to, da se bo znova namestil na mojo dlan.

Žerjav je na Japonskem sveta ptica, ki, kot pravi legenda, živi tisoč let in prinaša srečo. Vsak, ki izdela tisoč origami žerjavov, bo, tako verjamejo, za vedno srečen in mu bo božanstvo izpolnilo vsako željo. Ko si nekdo zaželi, da bi tisti, ki ga ima rad, hitro ozdravel, se posveti izdelavi na tisoče papirnatih ptic z dolgim vratom in razširjenimi krili. Tako bodo nebesa prepoznala ljubezen in bolnemu podarila moč, s katero bo lahko premagal bolezen. Japonci pravijo, da je origami žerjav najbolj smiselna oblika umetnosti.

Da, sem pomislila, smisel umetnosti je v tem, da se izstopi iz lupine običajnega in poskrbi za nekaj majhnega, nežnega, krhkega, pa vendar tako velikega in močnega …, da se vsaj ena dlan spremeni v gnezdo, v katerem bo počivala ljubezen. Žerjav ni rekel nič, pa vendar je prepeval na tisoče melodij. Moje srce je verjetno podobno origamiju, zgibanemu iz čistih čustev.