Najljubša sladica princa Filipa

Slavnostna večerja, ki jo je pred 13 leti v čast kraljici Elizabeti II. in princu Filipu na gradu Brdo pri Kranju pripravilo sedem kuharjev z Robertom Merzelom na čelu, se je začela s trisom zelenjavnih predjedi: zloženka iz jajčevcev, polnjene artičoke in paprična pena v bučnem ovoju. Nadaljevala se je s piranskim brancinom z lisičkami na ajdovi podlagi ter jagnječjim filejem z rožmarinom na kremnem pireju z glazirano šalotko. Jesenskemu času primerno se je sklenila s kostanjevimi torticami.

Toda jesti kot kralj na britanskem dvoru razumejo precej drugače od predstav podložnikov. Tudi zaradi kraljevih dolžnosti se praviloma odrekajo jedem s česnom in čebulo, morskim sadežem ter jedem iz surovega ali napol pečenega mesa, ki bi lahko povzročile okužbe in celo zastrupitve, račji pašteti pa od leta 2008 na pobudo prestolonaslednika zaradi živalskih dobrobiti. Kraljica se izogiba tudi testeninam, rižu in krompirju, slednjemu, ker ga ne mara, je brati v različnih virih.

Kaj sploh še ostane? Crêpes islandaises, islandske palačinke, denimo. Po besedah dvornega chefa med letoma 1982 in 1997 Darrena McGradyja ena od najljubših sladic princa Filipa. Na banketu na Islandiji so mu bile tako všeč, da je zaprosil za recept. »Pogosto jih je zahteval za večerne zabave,« je razkril chef o palačinkah z marmelado iz sliv victoria, ki jih je Filip sam gojil na Balmoralu, ter smetano.

V nasprotju z Buckinghamsko palačo, kjer McGrady kraljice sploh videl ni, je bilo tu bolj sproščeno. Prvič, ko je Filip prišel v kuhinjo, bil je v obrabljenih oblačilih, ga je zamenjal z vrtnarjem. Princ je tudi sam pekel na žaru, po besedah vnuka Harryja je bil pravi mojster. »Od prvega srečanja, ko sem ga zamenjal za vrtnarja, do zadnjikrat, ko mi je ukradel jagnječje zarebrnice, sem rad kuhal za princa Filipa. Počivajte v miru, vaša visokost, in naj ima bog žar, da boste kuhali v nebesih,« mu je v slovo zapisal McGrady. Z razkritjem recepta je pokazal, da za kraljevsko sladkanje ni treba živeti na dvoru.