Papež Janez Pavel II., tenorist in tudi svetovna pop zvezda Luciano Pavarotti, ameriški predsednik Bill Clinton, pa Clintonov naslednik Bush ml. in ruski Vladimir Putin, dalajlama in britanska monarhinja Elizabeta II. To je le nekaj najbolj znamenitih zgodovinskih utrinkov, ki jih poleg gostovanj kopice drugih predsednikov, politikov in veljakov navrže zgodovina.

Maja pred slabega četrt stoletja, denimo, je tu po obisku in molitvi na Brezjah nadaljeval uradni del obiska z državniškim sprejemom papež Janez Pavel II. in se nato s papamobilom odpeljal v Ljubljano, kjer so ga na ulicah in cestah pričakali mnogi Ljubljančani.

Tri leta zatem se je v anale in diplomatske protokole poleg Ljubljane Brdo pri Kranju vpisalo z dvajseturnim zgodovinskim obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona, prvega, ki je kdaj stopil na slovenska tla. Njegov postanek je bil na straneh tega časopisa z dne 23. junija 1999 skrbno popisan, med drugim tudi o tem, kako je odmeval v tujem tisku ali natanko kakšen je bil skrbno varovan jedilnik, ki je na slavnostni večerji pričakal visokega gosta in njegovo spremstvo, ženo Hillary, zunanjo ministrico Madeleine Albright in druge člane predsednikove delegacije. »Predjed: zelenjavna terina in dimljena brdska postrv s hrenom. Dvojno močna juha s špinačnimi kroglicami. Glavna jed: telečja ribica s suhimi slivami, goveji zrezek z jurčki, izbrana priloga, sestavljena solata. Poobedek: prekmurska gibanica. Kava s pralinejem. Vina: sivi pinot barrique 96 (Kristančič-Movia), kraški teran 97 (Lisjak), laški rizling – suhi jagodni izbor 94 (mariborski vinorodni okoliš, Vinag).«



Med tistimi, ki so (lahko) nagovorili ameriškega predsednika, je bil tudi odgovorni urednik Dela Mitja Meršol z besedami: »Spoštovani gospod predsednik, dovolite, da vam predam listino, s katero vas slovenski bralci in Delo razglašajo za osebnost leta.« To je bilo že šesto leto zapored. »Bill Clinton se razveselil priznanja, pozdravil naše bralce in obljubil, da bo dal priznanje uokviriti in obesiti v Beli hiši.«
 

Vrh Bush-Putin v zeleni kulisi parka

Mnogim je ostalo v spominu predvsem srečanje Clintonovega naslednika Georgea Busha in predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina junija 2001 v zeleni brdski kulisi, po poprej zaostrenih odnosih prvo srečanje tedanjih predsednikov ZDA in Rusije, ki je pomenilo svojevrstno prelomnico v odnosih tako med velesilama kot med predsednikoma. »Pogledal sem mu v oči in videl, da mu lahko zaupam,« je na tiskovni konferenci po skoraj dveurnem prvem srečanju s Putinom dejal Bush. Ruski voditelj mu je vrnil s komplimentom, da je med prvim sestankom »doživel veliko več, kot je pričakoval«, in da to ni bil »samo odkrit pogovor, ampak mnogo več«.

Dogovorila sta se, da bodo vse sporne teme v prihodnje predmet skupnega usklajevanja in dogovarjanja, kar sta podkrepila tudi z napovedjo tesnejšega gospodarskega sodelovanja in ameriško podporo Rusiji pri prizadevanju za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo.



Vrh, eden največjih uspehov slovenske diplomacije, pa je bil velika priložnost tudi za promocijo mlade, komaj desetletne države. Kakšno zanimanje je zbujal ta dogodek, je razkrivalo število novinarjev. Za spremljanje srečanja jih je bilo akreditiranih približno 1100, od tega več kot 550 tujih, kar je bilo dotlej največ novinarjev, ki se jih je zbralo v Sloveniji; ob osamosvojitvi, denimo, jih je bilo akreditiranih 992.

Domači so pozornost posvečali tudi štirim dvajsetminutnim srečanjem gostiteljev, predsednika države Milana Kučana in premiera Janeza Drnovška, ki sta se, vsak posebej, sestala z obema gostoma (Bush-Drnovšek, Bush-Kučan, Putin-Drnovšek, Putin-Kučan). Poleg dvostranskih odnosov Slovenije z ZDA in Rusijo so bile teme širitev Nata, partnerstvo Evrope, Amerike in Rusije ter razmere v jugovzhodni Evropi.



Oba voditelja sta se zatem še vrnila v Slovenijo: Putin še dvakrat, marca 2011, ko je prišel na uradni obisk kot ruski premier, in pred štirimi leti kot predsednik ob 100. obletnici Ruske kapelice, Bush pa junija 2008 v spremstvu državne sekretarke Condoleezze Rice, ko se je udeležil vrha EU-ZDA, prav tako na Brdu pri Kranju.


 

Njeno veličanstvo, kraljica Elizabeta II.

Štiri mesece zatem, oktobra 2008, je na svoj prvi državniški obisk v Slovenijo pripotovala tedaj 82-letna britanska kraljica Elizabeta II. z možem princem Philipom, kot je bilo skrbno popisano na straneh tega časopisa, še »v spremstvu 39 ljudi – od članov kraljevske hiše in osebnega spremstva do uradnikov ter logističnega in varnostnega osebja«.



Med njimi so bili »ob britanskem zunanjem ministru Davidu Milibandu in njegovi ženi še dvorna dama grofica Airlievska, kraljičin osebni sekretar in osebni zdravnik, njena osebna asistentka in komornica; prišel je tudi direktor oddelka za kraljevska potovanja, predstavnica za stike z javnostjo pa osebni sekretar vojvode Edinburškega, njegov komornik in še marsikdo, tudi paž.« Po krajšem postanku na letališču jo je na Brdu pri Kranju z najvišjimi vojaškimi častmi uradno sprejel predsednik republike Danilo Türk, s katerim sta pregledala častno stražo in pogovore nadaljevala na gradu Brdo, kjer je bila tudi slavnostna večerja.

Večerjo, kraljici v čast, je pripravljalo sedem kuharjev z Brda z ekipo. Poročila o drugih podrobnostih so navajala, da je monarhinja ob zdravici poskusila penino, sicer pa da je imela na mizi kozarec vode in džin s suhim martinijem. Večerja se je začela s trisom zelenjavnih predjedi iz zloženke iz jajčevcev, polnjenih artičok in paprične pene v bučinem ovoju, nadaljevala s toplo predjedjo, piranskim brancinom z lisičkami na ajdovi podlagi in glavno jedjo, jagnječjim filejem z rožmarinom na kremnem pireju z glazirano šalotko ter jesenskemu času primerno sklenila s kostanjevimi torticami in jagodnim izborom rumenega muškata. Predsednik Türk je kraljico Elizabeto II. odlikoval z redom za izredne zasluge Republike Slovenije, kraljica pa gostitelja z odlikovanjem knight grand cross.

Navadnim smrtnikom se sicer najpomembnejše protokolarno območje v Sloveniji, ki se razprostira na 500 hektarih, premore 11 jezer, več kot 1000 rastlinskih in 1500 živalskih vrst, danes predstavlja kot »posestvo doživetij«. Po izboru mednarodnega turističnega portala Luxury Travel Guide je postalo najboljše evropsko luksuzno posestvo leta 2019, predlani pa se je kot edini javni zavod uvrstilo na lestvico stotih najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji. Samo lani so pripravili 910 dogodkov, na katerih so pogostili več kot 50.000 gostov – logistično in varnostno najzahtevnejši je bil vrh pobude Treh morij, eden največjih političnih in gospodarskih dogodkov –, v parku pa so našteli še 20.000 obiskovalcev, okoli tisoč golfistov in osem lovcev turistov.



Glede na to, da je epidemija močno oklestila letošnji urnik, zdaj pogled upirajo predvsem v drugo polovico prihodnjega leta, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in bo postala tudi evropska gastronomska regija. Že jutri pa v okviru odprtih dnevov, ki bodo trajali do prihodnje nedelje, na stežaj odpirajo vrata in vabijo na brezplačen sprehod po parku, v katerem so še danes opazne sledi baročne ureditve iz 18. stoletja in zasnova najstarejšega botaničnega vrta pri nas.