Mojstri za vse discipline

Zabave, sploh po kakšnem kozarčku, so vedno polne pametovanja. Ko smo bili pred leti, ko družbenih omrežij še ni bilo, v družbi zdravnika, vrhunskega strokovnjaka na svojem področju, je vedel vse o vsem. Prijatelj je komentiral: »Dohtarji so mojstri za vse discipline.«

Z razmahom družbenih omrežij smo mojstri za vse discipline postali vsi. Tudi brez znanja imaš lahko mnenje. Če so ta mnenja pred leti ostala v ozkem krogu prijateljev, znancev ali pa stalnih strank ob šanku, smo jih zdaj deležni vsi. Na družbenih omrežjih lahko v zadnjem letu opažamo znaten porast števila epidemiologov, zdravnikov, pedagogov, pravnikov, strokovnjakov za medije. Športniki pa že leta vedo, da bodo ob morebitnih porazih najbolj pametni tisti, ki športajo kvečjemu od kavča do hladilnika.

Carlo M. Cipolla je v knjižici Allegro ma non troppo, v slovenščini jo je pred leti izdal ZRC SAZU, objavil esej Temeljni zakoni človeške neumnosti. Prvi temeljni zakon pravi, da »vsakdo izmed nas vedno in neizogibno podcenjuje število neumnih osebkov v obtoku«. Neumnost je neodvisna od katere koli lastnosti osebe. Neumni, katerih definicija je, da povzročajo škodo drugim, ne da bi sočasno pridobili korist zase, so tako lahko tudi doktorji znanosti. Neumni ne vedo, da so neumni. A misliti, da lahko z njimi manipuliramo, je napaka, ugotavlja Cipolla: »Osebe, ki niso neumne, vedno podcenjujejo škodljive moči neumnih oseb. Ne neumni zlasti nenehno pozabljajo, da se povezovanje ali sobivanje z bedaki povsod in vselej, v vsakršnih okoliščinah, skratka vedno, izkaže za zelo drago napako.« V petem zakonu sklene, da so neumne osebe najbolj nevarne.

Temeljni zakoni, ki so izšli leta 1988, so v času družbenih omrežij še bolj aktualni. Ni treba na spletu deliti čisto vsega, kar nas razbesni ali nad čimer se zgražamo. Naj več pozornosti in prostora dobijo umni.