Matcha? Ne, hvala

Vsake toliko mi katero od družbenih omrežij ponudi članke z naslovi, ki mi dvignejo pritisk, na primer: »To je najboljši nadomestek oziroma alternativa kavi, ki jo morate poskusiti.« Kot da mi želijo vzeti še tisti drobni vsakodnevni užitek. Pa sem pred leti že poskusila in tu pa tam kakšno skodelico zamenjala za kaj drugega: črni čaj z mlekom je bil še kar prijeten, zeleni čaj mi je povzročil nemir v glavi, o matchi pa raje ne bom izgubljala besed.

Zjutraj je ponavadi črna, ravno prav vroča, taka, da se ne opečem, a hkrati še dovolj topla, da je pitna. Vonj je morda še pomembnejši od okusa, tako omamen, da bi si želela, da bi moj parfum dišal po pravkar skuhani kavi, ki jo spijem, še preden se popolnoma razdiši. V resnici ne vem, ali me kava zbudi, vsekakor pa je jutro brez nje prazno. Pijem jo, ker mi je dobra. Ker si zjutraj ničesar ne želim bolj kot skodelico črne tekočine, ki jo spijem na dušek.

Slovenci, kot mi je nekoč v intervjuju dejal celjski lastnik kavarn in podjetnik, ne pijemo preveč dobre kave in nimamo veliko znanja o njej. Pravzaprav nam je večkrat pomembneje, da je lokacija, kjer jo pijemo, lepa – nekje na sončku ob reki –, kot pa sama vsebina. A sama mislim, da mora biti ravno prava kombinacija obojega.

»Greva na kavo?« je vprašanje, ki v sebi nosi veliko več kot dobesedni pomen. Ob kavi ne le uživamo s prijatelji, kolegi, sodelavci, ampak tudi sklepamo posle, spoznavamo bodoče partnerje ali, ne nazadnje, jokamo. Težko si predstavljam življenje brez omamne tekočine in tudi ne vem, zakaj bi se ji morala odreči. O njenih pozitivnih učinkih je prav toliko raziskav kot o negativnih, ki jih v mojem primeru vsekakor občuti moj želodec. A ta še vseeno bolje prenaša kavo kot pa naslove in članke, v katerih mi želijo ponuditi njen nadomestek.