Jajca

Pred nekaj dnevi mi je znanec malce zadržano, a vendarle, pojasnil, zakaj ga ni več toliko v džiru (v javnosti). Zbolel je za rakom. Seveda ima veliko upanja, da se bo pozdravil, pa vendar!

Vsak od teh mučenikov pri sebi koplje, kaj je glede svojega zdravja delal narobe. Znanec je trdno prepričan, da je bila za njegovo bolezen kriva hrana.

Te dni beremo, da imajo prebivalci ZDA velike probleme z jajci. Zaradi ptičje gripe so morali na farmah pokončati 30 milijonov kokoši. Če vsaka znese samo deset jajc, lahko izračunate, kakšen jajčni udarec je to za samooklicanega kralja sveta.

Zdaj morda prosi za pomoč tiste, ki jim je še pred tednom dni grozil s peklom. V istem hipu sem si predstavljal res velike farme, ki s skoraj povsem »plastičnimi« kurami proizvajajo skoraj popolnoma umetna »plastična« jajca. In če je moj oboleli znanec mislil na takšno hrano, potem je v njegovi bojazni morda tudi kanček resnice.

Narava se pogosto upre pretiranemu pohlepu, sem pri sebi ocenil množični pomor kokoši in jajčno slepo ulico v najbolj »grejt« državi na svetu. Kaj dela pohlep iz ljudi in sveta, kaže tudi vse bolj neobvladljiv naskok turistov na mnoge turistične točke.

V priljubljeni gostilni, ki je sicer na dobrem glasu in so pred njenimi vrati vrste, smo naročili ribo, ki že nekaj dni ni videla morja. Saj pri taki množici gostov drugače niti ne more biti. Ribe po pravilu res ne čakajo pred gostilnami, da bi končale na krožnikih vse bolj razvajenih in požrešnih množic.

Ne bom rekel, da je bilo kaj hudo narobe s hrano. A ko sem dan kasneje spet okusil svežo ribo iz morja, sem še enkrat ugotovil, kako se hrana lahko razlikuje od samo na videz iste hrane. Dandanes ob vseh drugih problemih tega še opazimo ne.

Malce mi je žal, ker letos nisem sadil krompirja. Sem pa spet sejal svoj paradižnik. Dokler bom lahko, bom to počel. Lovil svojo ribo, rezal svoj radič, se grel s svojim soncem ... In če bo zmanjkalo jajc, si bom omislil še tri kokoši.