Vodik naj se proizvaja, ko elektrike ni mogoče porabiti drugje

V pogovoru preberite:

Vodik in gorivne celice so bili vrsto let obljubljena alternativna veja, ki je nekako čakala, zdaj pa doživlja nov zagon. O njih nam je razlagal Gregor Tavčar, raziskovalec in asistent na ljubljanski fakulteti za strojništvo ter razvijalec simulacijske programske opreme pri podjetju AVL. Ukvarja se z računalniškim modeliranjem in simuliranjem gorivnih celic.

Kako gledate na aktualne napovedi Evropske unije, ki zlasti v tovornem prometu veliko stavi na vodik?

To ni presenetljiv poskus odgovora na nalogo »ozeleniti« tovorni transport. Če izvzamemo jedrska goriva, je vodik energent z največ energije na enoto mase, kar mu daje glavno prednost pred »ozelenjevanjem« z akumulatorji. Izmed vseh goriv, ki se uporabljajo v elektrokemijskih sistemih, pa vodik omogoča največje izkoristke shranjevanja električne energije. Sam bi si morda želel pri EU manj poudarka na samem vodiku kot gorivu in več na elektrokemijskih sistemih, kot so gorivne celice. Te namreč niso vezane na vodik kot izključni energent, tako na primer obstajajo gorivne celice, ki delujejo na lesno oglje.