SUV – fenomen, ki je presenetil vse

Pri nas smo jih precej nerodno poslovenili z izrazom športni terenci, po v ZDA izmišljeni skovanki SUV ali sport utility vehicle, torej športno večnamensko vozilo. Najprej počasi, potem pa vse hitreje so ti avtomobili začeli osvajati vse trge, tudi evropske in slovenskega. Poskušali smo ugotoviti, kaj kupce tako pritegne, pa tudi opozoriti na kakšno njihovo slabšo plat.

Če se za začetek še malo vrnemo v ZDA. Vozila SUV – prvi primerki so nastali že dolgo tega – so se tam začela močno uveljavljati v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ko se je tamkajšnja industrija domislila, da bi na šasije zelo priljubljenih pick-upov postavila prestižnejše kabine in z njimi nagovorila družine. Niso bili najvarnejši, in čeprav je njihova priljubljenost na trgu hitro rasla, so bili v medijih deležni kritik, zgodila se je tudi kakšna varnostna afera, kot je bila tista s fordom explorerjem. Kadar se je Amerika znašla pred gospodarsko krizo, se je sicer napovedovalo, da se bodo ta vozila umikala bolj klasičnim, tudi manjšim in varčnejšim, a ni bilo ravno tako.

Globalni vzpon

So pa postopoma začela osvajati tudi druge trge. Varnostno so se močno izboljšali, dobili samonosno karoserijo. V zadnjih letih je takšen avtomobil celo eden redkih karoserijskih tipov, ki je všeč kupcem tako v Ameriki kot Aziji ali Evropi. Na stari celini se je njihov razcvet začel v tem stoletju, verjet­no pa je presegel vsa pričakovanja. V nekem članku iz leta 2004 sem zapisal, da so v Evropi dosegli letno prodajo 700 tisoč primerkov in da utegnejo kmalu preseči milijon … Danes, 15 let pozneje, se jih proda več kot pet milijonov na leto; v zadnjem času so rasli po 20 ali več odstotkov na leto, njihov tržni delež je lani presegel tretjino. V svetovnem pogledu se vsaj po dosedanjem trendu sodeč letna prodaja športnih terencev bliža meji 30 milijonov.



Tudi v Sloveniji je bilo podobno: če se je takšnih avtomobilov še v začetku stoletja prodalo kakih 1500, se jih je lani skoraj 20 tisoč, tržni delež pa je dosegel 27 odstotkov. Kaj pa je zaradi njih izginilo s trga? Vsaj v Evropi velja, da so njihove najbolj neposredne žrtve enoprostorci, modeli, ki so bili pred dvema desetletjema podobno moderna kategorija, zdaj pač ne več. Pri marsikateri znamki je prav novi SUV v proizvodnji neposredno zamenjal dotedanjega enoprostorca. Vendar po malem SUV-i načenjajo tudi druge, bolj klasične kategorije, posebej srednji razred.

 

Proizvajalci na ta del trga niso vstopali enotno. Z nekaterimi izjemami so bile uvodoma najbolj podjetne premijske znamke, potem pa so se vse bolj vključevali tudi drugi, zdaj jih ponujajo celo nizkocenovna imena. Njihov tržni razvoj je šel, zanimivo, od večjega k manjšemu, v zadnjih letih se najbolj prodajajo izdelki kompakt­nih in predvsem manjših mer. V tem delu je tudi največ novosti, pri kakem ponudniku se izbira različnih modelov že skoraj prekriva. Kaj ljudi pri njih najbolj pritegne? »Mestni terenci so nekakšen hibrid med karavani, enoprostorci in pravimi terenci, zato hitro postanejo kompromisna izbira kupcev, ki so določene lastnosti vozila včasih iskali v katerem od omenjenih segmentov,« pravi Robert Zaletel, analitik pri družbi Jato Dynamics, ki se ukvarja z avtomobilsko statistiko.



V njih se sedi višje, vanje se lažje vstopa, še posebno če imamo težave s hrbtom. Seveda je to marsikdaj pomembno starejšim voznikom in potnikom, ki so pomembni kupci tovrstnih izdelkov. Iz njih je dobra preglednost naprej. Zagotovo velja, da so marsikomu všeč na pogled, subjektivno zapišem, da je pri športnih terencih lažje zrisati všečno obliko – če nam je seveda takšen tip avtomobila všeč.

Plusi in minusi

Kakor smo že uvodoma zapisali, poimenovanje športni terenci ni povsem ustrezno. V svojem bistvu to namreč niso športni avtomobili, čeprav obstajajo tudi takšne pod­izvedbe. Kaj pa terenskost? So bolj dvignjeni od tal in lažje prevozijo kako oviro. V začetku so bili po večini vsi gnani štirikolesno, kar seveda izboljša sposobnost vožnje po slabi podlagi, čeravno to ni tisto, kar ponuja nekaj najbolj klenih terencev. A danes je na trgu vse več modelskih izpeljank, ki so v ponudbi tudi z dvokolesnim pogonom – nekateri modeli se res dobro prodajajo le s sprednjim pogonom –, pri manjših SUV-ih pa nekateri štirikolesnega pogona niti nimajo v ponudbi. Tudi zato jim vse pogosteje dajejo druge marketinške oznake, npr. karoserijski križanec.




Prednost samo dvokolesnega pogona je malo manjša poraba goriva, a kljub temu ravno poraba ni njihova pozitivna plat. Višja postava in večja masa pač zahtevata svoje in to se razhaja s siceršnjimi zahtevami po manjši porabi goriva in manjšem izpustu ogljikovega dioksida. Trend na trgu je tako v nasprotju s tistim, česar si države v smislu okoljskih politike res želijo.

Niso poceni

Imajo še kako slabšo stran? Morda to za marsikoga niti ni pomembno, a vseeno: športni terenec ima višje težišče kot nižji avtomobil; pri večini se pozna, da se skozi ovinek ne peljejo najbolj lahkotno, res vrhunski so v tem pogledu le primerki najbolj športno-prestižnih znamk. Ti avtomobili s svojo, recimo ji »močno« pojavo dajejo vtis, da so tudi prostorni. Včasih so res, ni pa nujno, prtljažnik v primerljivo dolgem karavanu je lahko tudi precej večji. So dražji od primerljivo dolgih in prostornih izdelkov klasičnih oblik, a tako pač je: industrija jih rada prodaja, da z njimi bolje zasluži.

Prodaja športnih terencev raste

Kje je zgornja meja

Do kod bo šla njihova rast? »Ne vem, kaj bi lahko rast deleža mestnih terencev upočas­nilo. Avtomobilski industriji ustrezajo, ker z navidezno izraženo večjo vrednostjo za kupca lažje prodaja bolj dobičkonosna vozila. Za ponazoritev: za vstopno različico mestnega terenca francoske znamke z bencinskim motorjem med 60 in 70 kW plačate skoraj 13 odstotkov več kot za popolnoma primerljivo kombilimuzino iste znamke (upoštevana je cena na ceniku). Pri prestižnih znamkah so odstotki podobni, nominalno pa se razlike v istem kontekstu povzpnejo na deset tisoč evrov,« pravi Robert Zaletel in dodaja: »Prvi izziv, ki bi lahko ogrozil delež teh težkih vozil, sta elektrifikacija in cena večjih baterij, a menim, da bo industrija v električno dobo zares vstopila šele ob vzdržni dobičkonosnosti.«