Škodina nujna pot v alternativo

Octavia je že vrsto let najbolje prodajana škoda. Od leta 1996 so jih izdelali že več kot sedem milijonov in v več evropskih državah je med najbolj priljubljenimi vozili. Konec letošnje pomladi so predstavili že njeno četrto generacijo s klasičnim bencinskim oziroma dizelskim pogonom. Zdaj pa so dodali še tako imenovane alternativne oziroma trajnostne pogonske izvedbe: priključni hibrid, mehki hibrid in octavio s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

Vedno ostrejši predpisi silijo proizvajalce v zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov, zato takšna ali drugačna oblika elektrifikacije pogonskih sistemov postaja vedno resnejša zadeva. Če so bili še pred kratkim alternativni pogoni namenjeni bolj ali manj nišnim modelom, zdaj trajnostno naravnane rešitve vstopajo na velika vrata, saj nezadržno prihajajo tudi v segment najbolj množičnih vozil. In dober primer tega je prav octavia, ki s petvratno in karavansko izvedbo pokriva širok spekter kupcev.



Med pogonskimi novostmi, omenjenimi v uvodu, je vsekakor najzanimivejši priključni hibrid, se pravi octavia iV, kar je po nekoliko nenavadnem poimenovanju pri Škodi oznaka za hibridni oziroma električni pogon. Dejansko je octavia iV za superbom iV Škodin drugi priključni hibrid. Je pa na voljo v dveh različno močnih izvedbah: kot običajna octavia iV in kot športna octavia RS iV. Obe različici poganjata 1,4-litrski TSI bencinski motor z največjo močjo 110 kW (150 KM) in elektromotor z močjo 85 kW.

Tako ima octavia iV sistemsko moč 150 kW (204 KM), bolj športna RS iV pa zaradi drugačne nastavitve elektronike 180 kW (245 KM). Hibridna sistema nimata težav niti z navorom, ki je pri šibkejši različici 350, pri močnejši pa kar 400 Nm. Obe izvedbi imata sprednji pogon, serijski samodejni menjalnik (DSG) in obe sta na voljo v petvratni in karavanski izvedbi.

Nekaj deset kilometrov le na elektriko

Najpomembnejše pa je, da obe octavii iV lahko vozita izključno na električni pogon do 60 kilometrov po WLTP. Tovrstna zgolj električna vožnja je namenjena predvsem počasni mestni vožnji, ko se zaradi številnih zaviranj in ustavljanj rekuperira tudi določena količina kinetične energije. Zgolj na elektriko octavia iV sicer lahko doseže največjo hitrost 140 km/h, a zaradi razmeroma majhne litij-ionske baterije z zmogljivostjo 13 kWh, ki je nameščena pod zadnjima sedežema, je tovrstno hitenje bolj kratke sape. Sicer ima voznik na voljo kopico možnosti glede načina vožnje oziroma polnjenja baterije, seveda pa vse lahko poteka samodejno. Tudi polnjenje po zunanjem kablu je standardno, lahko ga izvedete na običajni vtičnici, kar traja do 80-odstotne napolnjenosti malo manj kot 4 ure, lahko pa tudi na močnejših polnilnih mestih, ko se polnilni časi ustrezno skrajšajo.



Druga alternativna pogonska novost je octavia e-TEC, ki je tako imenovani mehki hibrid in je namenjena predvsem trgom s slabšo elektropolnilno infrastrukturo, saj ne potrebuje nikakršnega zunanjega napajanja. Octavia e-TEC je na voljo z dvema bencinskima motorjema (1.0 TSI/ 81 kW in 1.5 TSI/110 kW). Njen električni oziroma hibridni del pa je manjša litij-ionska baterija, nameščena pod sprednjim sopotnikovim sedežem, ki se polni izključno z rekuperacijo kinetične energije ob zaviranju vozila. Povezana je z 48-voltnim elektromotorjem, ki opravlja funkcijo klasičnega alternatorja in zaganjalnika, z bencinskim motorjem pa je povezan prek jermena.

Mehka hibridna tehnologija po potrebi doda do 50 Nm potiska bencinskemu motorju, predvsem pa omogoča prenos večjih količin energije, kar posledično pomeni hitrejši zagon motorja pri delovanju sistema ustavi/spelji in skrbi za delovanje električnih sistemov (servovolan, klimatska naprava itd.), kadar se ob ugodnih razmerah bencinski motor med vožnjo samodejno izklopi. Rezultat je za slabega pol litra manjša poraba bencina na 100 prevoženih kilometrov in ustrezno manjši izpust CO2.

Na zemeljski plin le po naročilu

Tretja alternativna pogonska možnost, ki so jo pri Škodi pripravili v skladu s koncernsko usmeritvijo, je plinsko gnana octavia G-TEC. V tem primeru gre za 1,5-litrski TSI z največjo močjo 96 kW (131 KM), ki ima ob bencinskem (le 9 l) tudi rezervoar (17,33 kg) za stisnjeni zemeljski plin (angl. compressed natural gas – CNG); njegova glavna sestavina je metan in ga pridobivajo tudi v bioplinarnah. Tudi v tem primeru je rezultat za četrtino nižja emisija CO2 ob enakem voznem udobju in zmogljivostih.



Seveda imajo tudi »alternativne« octavie kopico najnovejših varnostnih asistenčnih sistemov, opcijski je izpopolnjen prosojni zaslon, zanimiva je funkcija opozarjanja na lokalne prometne razmere v bližini vozila, na voljo sta 360-stopinjska kamera in samodejno prilagodljivi radarski tempomat, ki kombinirano uporablja sliko oziroma podatke s sprednje kamere in podatke iz navigacijskega sistema, ter samodejno prilagaja hitrost, ko se na primer bližate krožišču, če je treba, pa vozilo tudi ustavi. Zanimiva novost je tudi sredinska zračna blazina, ki se aktivira med voznikovim in sopotnikovim sedežem, kar poveča varnost predvsem pri bočnih trkih.

Vse tri hibridne octavie bodo slovenskim kupcem na voljo proti koncu letošnjega leta. Zaradi slabe polnilne infrastrukture, v vsej državi imamo za zdaj le nekaj polnilnih mest za CNG, pa bodo octavio G-TEC dobavili le po posebnem naročilu.