Te dni mineva 135 let od rojstva prvega avtomobila, ki ima tudi svoj rojstni list. Carl Benz ga je namreč 29. januarja 1886 registriral pri nemškem cesarskem patentnem uradu v Berlinu. V celotni zgodbi je še precej drugih junakov, zelo pomembna pa je bila njegova žena Bertha Benz.

Rojstni list prvega avtomobila ima oznako DRP 37435. V roke ga je prejel Carl Benz, potem ko se je 29. januarja 1886 odpravil v Berlin na nemški cesarski patentni urad in prijavil svoj patent – trikolesnik z motorjem na notranje zgorevanje. Od leta 2011 je ta listina v Unescovem registru svetovnega spomina (dokumentirana dediščina človeštva), vanj sta med drugim uvrščeni Gutenbergova Biblija in Velika listina svoboščin.

Tedaj je idejo o prevažanju z vozili z lastnim motorjem imelo več naprednih inovatorjev. Skoraj sočasno kot Benz sta dvokolesnik z motorjem razvila Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach, a Benza nista poznala, razlika med njimi pa je bila predvsem ta, da je Benz najprej razvijal trikolesnik in nato štirikolesnik (avtomobil), Daimler in Maybach pa dvokolesnik (motocikel).

Revolucija Berthe Benz

Čeprav je Benz motor na notranje zgorevanje razvil leta 1885, je avtomobil prvič javno pokazal leto kasneje. V podvozje trikolesnika je vgradil enovaljni štiritaktni motor z 0,75 konjske moči (0,55 kW), najhitreje se je peljal šestnajst kilometrov na uro. Javnosti ga je prvič pokazal 3. julija 1886 na ulici Ringstrasse v Mannheimu, toda pravi preizkus je sledil čez dve leti z izboljšanim avtomobilom model III.

Vendar tega preizkusa ni opravil Carl Benz, temveč njegova žena Bertha. Na pot se je 5. avgusta 1888 odpravila na skrivaj in od Mannheima do Pforzheima prevozila 106 kilometrov. S seboj je vzela sinova Richarda in Eugena, tedaj stara trinajst in petnajst let. Pred odhodom je možu rekla, da bo mater obiskala z vlakom, sicer ji tega podviga ne bi dovolil. Med vožnjo je imela več težav z zavorami in verigo, toda večino nevšečnosti je popravila kar sama ali pa je poiskala pomoč pri kovačih med potjo. Ljudem ob cesti seveda ni bilo jasno, kako deluje ta ropotajoča »kočija« brez konj, za povrh jo je vozila še ženska.

Z več kot sto kilometrov dolgo vožnjo je možu dokazala, da je njun avtomobil lahko tržno zanimiv (v razvoj je vložila vse svoje premoženje) in da je uporaben za premagovanje daljših razdalj. Njeno življenje ima pomemben vpliv tako v tehničnem – zaradi njenih ugotovitev so med drugim izboljšali zavore in razvili še drugo, gorsko prestavo – kot v feminističnem pogledu, saj je dokazala, da tudi ženske lahko vozijo avtomobil in ga tudi popravijo. Njej v čast so pripravili več filmskih uprizoritev, prav tako je danes urejena spominska pot med Mannheimom in Pforzheimom.

Daimler, Maybach, Mercedes ...

Skoraj sočasno sta štirikolesnike razvijala Daimler in Maybach, toda s to razliko, da je imel Daimler precej boljše mednarodne povezave. Če je imel Benz sprva zastopnika le v Franciji, kjer so kazali največ želje po vožnji z avtomobili in imeli boljše ceste, je Daimler poleg Francije sklepal pogodbe še v Veliki Britaniji, z Maybachovimi poznanstvi pa tudi v ZDA in Kanadi. Kasneje je svojo mrežo širil tudi Benz, prišel je na ameriški trg, prav tako v Južno Afriko.



Daimler je umrl leta 1900, Benz 29 let kasneje, le malo prej, leta 1926, pa je z združitvijo obeh podjetij nastal Daimler-Benz AG. Zmede z imeni še ni konec; za blagovno znamko so določili ime Mercedes-Benz in s tem počastili najpomembnejši model iz Daimlerjeve tovarne, to je mercedes 35 HP iz leta 1901. Ime je avtomobilu dal veletrgovec Emil Jellinek, potem ko je na prelomu tisočletja nagovoril Daimlerjevega konstruktorja Maybacha, naj naredi malce drugačen avtomobil, zato je nastal nižji, lažji in močnejši primerek, poimenovali pa so ga po Jellinekovi hčeri Mercedes.