Mislim varno, vozim s srcem

Ljubljana – Konec maja bodo štirje parakolesarji varno kolesarili za dober namen. V manj kot 24 urah bodo premagali razdaljo med Lendavo in Koprom in tako na eni strani ozaveščali o pomembnosti varne obvozne razdalje 1,5 metra, ko si cesto delita kolesar in motorno vozilo, ter na drugi strani zbirali sredstva za nakup ročnega kolesa za perspektivnega ročnega kolesarja Gregorja Habeta.


Vsako leto na naših tleh poteka veliko kolesarskih prireditev, takšnih in drugačnih dirk športnega značaja, tudi skupinskih dogodkov rekreativne narave. Zelo posebna in drugačna vožnja pa bo konec maja potekala z enega konca Slovenije na drugega. Družno jo bodo opravili štirje ročni kolesarji, pridruži pa se jim lahko kdorkoli – z dobrim namenom.



»Varnost v prometu, ko gre za kolesarje – ročne ali navadne – je izjemno pomembna. Kolesarji smo zelo ranljiva skupina – posledice prometne nesreče, pa tudi če gre zgolj za padec ali lažji trk, so za nas lahko usodne,« pripoveduje Primož Jeralič, tudi sam ročni kolesar in udeleženec paraolimpijskih iger v Riu de Janeiru leta 2016.

V letu 2018 je bilo v Sloveniji namreč med vsemi, ki so v prometu utrpeli težke telesne poškodbe, kar 23 odstotkov kolesarjev, konkretno se jih je 188 hudo poškodovalo in osem umrlo. Primož Jeralič, ki je bil tudi sam pred tremi leti na ročnem kolesu zaradi krivde voznice avtomobila udeležen v nezgodi in je imel veliko srečo v nesreči, da se mu razen uničenega (zelo dragega) kolesa ni zgodilo kaj hujšega, poudarja, da morajo biti odgovorni in previdni tudi kolesarji kot udeleženci v prometu.


 

Navdušenje za kolo

»Ker smo na tem področju hoteli nekaj narediti, smo projekt Mislim varno, vozim s srcem, ki že nekaj let poteka pod okriljem zavoda Vozim, nadgradili. Odločili smo se, da bomo štirje parakolesarji odpeljali tako imenovano transverzalo od Lendave do Kopra. S svojim dejanjem bomo namreč zasledovali dva cilja – na eni strani bomo ozaveščali tako kolesarje kot voznike motornih vozil o varnosti na cesti in na drugi strani zbirali sredstva za nakup novega kolesa za mladega, perspektivnega parakolesarja Gregorja Habeta,« pravi Jeralič.

Gregor, ki je eden izmed kolesarske četvorke, je bil star 27 let, ko je doživel nesrečo s štirikolesnikom, padec pa ga je prikoval na invalidski voziček. Med rehabilitacijo v univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča je spoznal ročno kolo – in rodila se je ljubezen na prvi pogled. Trenutno na svojem dotrajanem, doma prirejenem ročnem kolesu kot državni reprezentant dosega izjemne rezultate. »Gregorja sem spoznal na okrevanju po njegovi nesreči v Soči. Njegova ljubezen do športa je izjemna in takšno energijo ter motivacijo je treba čim bolj podpreti. Njegova največja želja je, da bi se udeležil paraolimpijskih iger, ki bodo leta 2020 na Japonskem, vendar z ročnim kolesom, s katerim trenutno trenira in tekmuje, nikakor ni konkurenčen,« pravi naš sogovornik.

Štirje bodo peljali 384 kilometrov

Uvodoma omenjena 24-urna vožnja bo 31. maja in 1. junija letos, poleg Primoža Jeraliča in Gregorja Habeta pa bosta sodelovala še Peter Cerar in David Razboršek. Z ročnimi kolesi bodo vozili v koloni in se kot na tekmi izmenjevali na čelu, da bodo lažje premagovali kilometre, tudi kakšen vzpon. Na 384-kilometrski trasi bodo imeli ves čas ob sebi spremljevalno vozilo in trenerja ter nekatere kolesarske kolege (KD Lendava, KD Raketa, KD Rog, KD BikeRepublic in drugi), ki jih bodo spremljali na delu poti. »To bo za nas kar zahtevna preizkušnja,« pove Jeralič in dodaja, da se na transverzalo vsi štirje pripravljajo že od lanske jeseni. Pod budnim očesom trenerja trenirajo petkrat do celo sedemkrat na teden, vsak zase in v okviru skupinskih treningov.

»Projekt ima že kar nekaj podpornikov – izjemno podporo je našemu podvigu dalo Gregorjevo lokalno okolje pa medijska hiša Delo, Agencija za varnost v prometu (AVP), Toyota Slovenija, Zavarovalnica Triglav in drugi. Seveda je vabljen vsakdo, da nas na naši poti spodbuja ali kako drugače prispeva po svojih močeh,« še dodaja Jeralič.
Do omenjenih paraolimpijskih iger v Tokiu je še manj kot 500 dni, zato Primož iskreno upa, da ekipi projekta Mislim varno, vozim s srcem uspe doseči cilje in da se Gregorju Habetu uspe uvrstiti v reprezentanco, ki bo potovala na Japonsko.