Miha Šalehar želi z vami prepoznati tisti »pravi trenutek«

Slovenska statistika kaže, da je vožnja z motociklom, če upoštevamo število prevoženih kilometrov, stokrat nevarnejša kot vožnja z avtomobilom. Lani je bilo na slovenskih cestah 136.150 enoslednih motornih vozil, skoraj 20.000 več kot pred petimi leti, kažejo podatki Javne agencije za varnost prometa. Zgodilo se je 1.056 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2020. Umrlo je 33 voznikov in vsi so bili moški.

Glavna vzroka za nastanek prometne nesreče sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 83 udeležencev.

Kaj bi lahko motorist storil drugače

Ob tej statistiki vemo zelo malo o tem, kaj se dogaja z motoristom pred nesrečo, saj nam razdelek »vzrok za nesrečo« ne pove dovolj o dejavnikih tveganja. Vzrok »neprilagojena hitrost« pa je še bolj skop s podatki, ima pa številna ozadja.

Prav tako ne vemo veliko o motoristu, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka, kjer je nastala nesreča, o drugih udeležencih v prometu, ki so bili med nesrečo v njeni okolici, in okoliščinah, ki so morebiti imele vpliv na dogodek.

Zato bo Zavarovalnica Triglav skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije organizirala posvet za motoriste – Anatomija motoristove vožnje, ki bo 26. maja v Triglav Labu in v živo tudi na spletu.

Dogodek bo povezoval Miha Šalehar, radijski moderator in strasten motorist, ki pravi, da motoristom velikokrat težave povzroča - ego. Po drugi strani pa verjame, da bi motorist s pravim znanjem lahko začel samega sebe bolje spoznavati. »Ozavestiti je treba tiste trenutke, ki se zgodijo tik pred tem, saj te vodijo v katastrofo.«

Preprečite katastrofo in se vključite v posvet v živo

Veliko nesreč bi lahko verjetno tudi preprečili. In prav na posvetu Anatomija motoristove vožnje bodo iskali odgovore na vprašanja: kaj se dogaja v motoristovi glavi med vožnjo, zakaj motoristi tvegajo, katerim motoristom se dogajajo nesreče, katere napake na infrastrukturi zaznavajo presojevalci motorističnih nesreč in katere podatke še potrebujemo, da bomo bolje razumeli anatomijo motoristove vožnje, ter kako jih bomo pridobili.

Predstavili bodo tudi inovativno novost, in sicer aplikacijo DRAJV za motorje, s pomočjo katere bomo bolje razumeli motoriste.

Na dogodku bodo do zdaj še neznana ozadja osvetlili:

Irma Žuman, psihologinja in psihoterapevtka ter dolgoletna motoristka

»Motorist, ki postane motorist v zrelih letih, se razlikuje od posameznika, ki je motorist že celo vozniško kariero, ker mu primanjkuje izkušenj na telesni, fizični ravni. Mišice nimajo potrebnega spomina.«

Jaka Klement FOTO:  Zavarovalnica Triglav

»Naši podatki kažejo, da so motorji z manjšimi močmi motorja manj tvegani od tistih z večjimi močmi. Najmanj tvegani so tako mopedi, najbolj pa motorji Supersport in Naked bike.«

 

Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti in predsednik AMZS ter izkušen motorist

»Zbiranje podatkov v telefonu, avtomobilu ali pa na motorju počasi dobiva neko materialno vrednost. Kaže se njihova valuta, njihov potencial, ko gre za varnost motoristov.«

mag. Goran Jovanović FOTO:  Zavarovalnica Triglav

»Če pogledate statistiko samo za preteklo leto, boste hitro lahko ugotovili, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura.«
 

Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav