Poletje že pregovorno prinaša gnečo na cestah, zato postaja vse pomembnejši reševalni pas. Zdaj že lahko opazimo, da se slovenski vozniki že znamo pravilno razvrstiti, toda še vedno na slovenskih avtocestah lahko opazimo številne druge objestne manevre, hkrati pa tudi veliko nespametnega ravnanja.

Junija letos je minilo natanko deset let od pretresljivih prizorov, ko si je moral gasilec Anže Albreht na primorski avtocesti na odseku Logatec–Unec pot do prometne nesreče utirati kar peš. V vročini in v polni gasilski opremi je pretekel dobra dva kilometra in zraven še opozarjal nespametne voznike, naj naredijo prostor za vsa reševalna vozila.

Tragični dogodek je k sreči postal prelomna točka. Strokovnjaki so spoznali, da je treba nujno ukrepati, pobudo pa je prevzel ravno Albreht. Ustanovil je zavod Reševalni pas in začel zavzeto ozaveščati ljudi, da v primeru nesreče med življenjem in smrtjo vedno odločajo sekunde, zato reševalna vozila potrebujejo odrto pot do ponesrečencev.

Enake zahteve tudi do tujih voznikov

»Že deset let mineva od našega posredovanja. Ta dogodek je v meni sprožil alarm, da je treba ljudi ozavestiti, kaj je reševalni pas, kako ga ustvarimo in predvsem zakaj je to pomembno,« je dejal Anže Albreht za Agencijo za varnost prometa (AVP). »Reševalni pas rešuje življenja. V ozaveščanje je bilo do danes vloženega ogromno truda in prostovoljnega časa, a rezultati so zelo opazni.«

Kako vozniki zdaj znajo vzpostaviti reševalni pas, lahko vidi vsakdo, ki v teh dneh pristane v gneči. Toda kljub temu se še vedno najdejo posamezniki, ki reševalnega pasu ne upoštevajo ali pa ga celo izkoristijo, da se sami peljejo mimo kolon.

»Žal še vedno lahko opazujemo primitivne posameznike, ki se ne zavedajo pomena reševalnega pasu ali pa si mislijo, da je ustvarjen samo zanje,« je za AVP dejal Albreht. »Kljub temu verjamem, da smo spremenili veliko, hkrati pa sem prepričan, da skupaj lahko naredimo še več, da bo Slovenija v Evropski uniji znana kot država, kjer vozimo kulturni vozniki. Tudi od tujcev lahko zahtevamo, da na naših avtocestah vozijo strpno in kulturno.«

Vozi desno, prehitevaj levo

Toda to še ne pomeni, da se je slovenska vozniška kultura bistveno izboljšala. Kvečjemu obratno. Vse pogosteje se dogaja, da objestni vozniki počasnejša vozila prehitevajo kar po desni, včasih celo po odstavnem pasu. Precej pogosto je opaziti, da se v gneči desni vozni pas na koncu premika hitreje kot levi (predvsem v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah), saj številni vozniki predvidevajo ravno obratno in se zato vsi gnetejo na levem voznem pasu. Veliko nespametnih potez strokovnjaki opazijo tudi v času, ko gneče sploh ni: ni malo voznikov, ki zasanjano vztrajajo na prehitevalnem pasu, čeprav nikogar ne prehitevajo. Prav zato so na AVP voznike pozvali, naj na avtocestah upoštevajo pravilo »Vozi desno, prehitevaj levo«.

Prevelike razlike v hitrosti in prekratka varnostna razdalja

Številni omenjeni problemi nastanejo zaradi fantomskih zastojev brez opaznega vzroka (nesreča, ovira, vremenske razmere …). Kljub temu zdaj že dobro poznamo vzroke za take zastoje – nastajajo zaradi razlik v hitrosti vožnje med različnimi vozili in premajhne varnostne razdalje. Zastoj se namreč lahko zgodi že zaradi enega nespametnega voznika, ki se v povečanem prometu z nezmanjšano hitrostjo približuje počasneje vozečemu pred seboj, nato preveč močno zavira, enako storijo še vsa vozila za njim zaradi prekratke varnostne razdalje. Ker vsak od njih zavira vse močneje, se promet prej ali slej popolnoma ustavi. Tako lahko v samo pol minute obstane kar sto vozil.

Jasno je torej, kaj je treba storiti, da bi bilo takih zastojev čim manj: voziti s čim bolj enakomerno hitrostjo in primerno varnostno razdaljo. Vsekakor pa bi lahko več storili tudi z nadzorom prometa, da bi ob povečani gneči že pravočasno zmanjševali omejitev hitrosti na 80 ali 90 kilometrov na uro, s čimer bi kolono razpotegnili in s tem zmanjšali možnost nenadnega in močnega zaviranja.