Ljubezen do športnih terencev vse večja

Iztekajoče se leto je v avtomobilski panogi prineslo različne poudarke. Svetovni trg se je zmanjšal, na njem pa so športni terenci dosegli novo najvišjo točko. Električnih avtomobilov je bilo znova več, a vsaj v Evropi je bila to še vedno nekakšna predigra. Industrija se je zaradi zahtev po novih pogonih začela tako ali drugače prestrukturirati, dobili smo tudi novega avtomobilskega velikana.



Številke sicer še niso dokončne, toda v tem letu naj bi po svetu prodali 80 milijonov avtomobilov, kar bi bil prvi občutnejši upad v zadnjem desetletju. Glavni »krivec« je Kitajska, kjer se je dolgoletna strma rast že v preteklosti začela umirjati, letos pa je tam opazen konkreten minus. Nadaljevanje je malce negotovo, a zdi se, da je bil prav precejšen padec posla na Kitajskem velik udarec za nemško avtomobilsko industrijo, ki je v dveh letih izgubila milijon vozil letne proizvodnje. V mesecih pred koncem leta so njihovi prvaki (Audi, Mercedes, BMW) napovedali različne programe zniževanja stroškov, ki ponekod pomenijo tudi krčenje delovne sile. Vendar dogajanje na Kitajskem ni edini razlog, tu so še obvezne spremembe v pogonih, konkretno elektrifikacija, ki narekujejo drugačno, v nekaterih primerih tudi bolj avtomatizirano proizvodnjo. Po nekaterih ocenah naj bi že v nekaj letih klasična avtomobilska industrija v Nemčiji izgubila 70 tisoč delovnih mest.



Zdi se, da se proti električnim pogonom usmerja kar celotna Evropska unija s svojo politiko vred – vsaj tako je mogoče razumeti tako imenovani zeleni načrt, ki deluje že skoraj državnoplansko, vključno z zajetnimi subvencijami. Med avtomobilskimi proizvajalci posebej izstopa nekdanji veliki dizelski grešnik, skupina Volkswagen, ki v električna vozila vlaga več deset milijard evrov. Tega VW in tekmeci ne počnejo, ker bi jim bila elektrika tako všeč, ampak zato, ker nimajo druge izbire, saj bodo morali že prihodnje leto prodajati avtomobile z radikalno manjšimi izpusti ogljikovega dioksida in porabo (ali plačati visoke kazni), vse skupaj pa se bo v nekaj letih še bolj zaostrilo.

SUV zdaj res dosegli vrh?

Sicer so letos v Evropi za industrijo še sijale najbolj donosne zvezde – športni terenci, seveda v glavnem s klasičnimi pogoni. Ti modeli, ki imajo različne oznake, njihov skupni imenovalec pa sta nekaj večja oddaljenost od tal in višje sedenje, so na stari celini dosegli rekorden 40-odstotni tržni delež. Proizvajalci iz vseh velikostnih in cenovnih segmentov so to ponudbo zdaj napolnili skoraj do vrha, med njimi celo britanski superprestižni Aston Martin. Mimogrede, tej slavni znamki ne gre ravno dobro in išče nove vlagatelje, nekaj takega se je pred meseci pisalo tudi o Jaguarju/Land Roverju.



Dizelski pogon je letos pri novih avtomobilih še izgubljal tržni delež, čeravno ne tako strmo kot lani. V tretjem kvartalu lanskega leta je v Evropski uniji ta znašal še 29 odstotkov, bencinski 59 odstotkov, preostalo so bili alternativni pogoni, ki pa so letos dosegli doslej najvišjo raven.

Podobno kot po celotni Evropi je prodaja športnih terencev rasla tudi v Sloveniji, kjer je sicer celoten trg nekoliko bolj nazadoval, kot je bilo povprečje v EU. Do novembra je bilo pri nas na novo registriranih 68 tisoč avtomobilov, od tega jih je šlo od 20 do 30 odstotkov v izvoz. Letos naj bi prvič doslej pri nas dosegli mejo tisoč prodanih baterijskih električnih avtov in zanje bodo porabljene vse možne subvencije, ki jih ponuja Eko sklad (skupaj 5 milijonov evrov). Po drugi strani je k nam do vključno novembra prišlo skoraj 32 tisoč rabljenih avtomobilov iz tujine, večina starih štiri ali pet let in v veliki večini so bili dizelski!

Tesla je še zvezda

Med največjimi trgovci se je Porscheju Slovenija, ki z znamkami skupine Volkswagen obvladuje tretjino posla, ter podjetju Renault (Dacia) Nissan Slovenija, ki ima petino trga, pridružila še švicarska družba Emil Frey. Ta je pri nas že doslej zastopala Peugeot in Citroën, z nakupom avtomobilskih zastopnikov Autocommerce (Mercedes-Benz), AC-Mobil (Honda, Mitsubishi) in Avto Triglav (Fiat, Alfa Romeo) pa ima zdaj tudi približno petinski kos pogače.



Na evropskem prizorišču dobivamo v okvirih industrijske proizvodnje novega velikana, to bo združeno podjetje PSA in FiatChrysler z množico znamk in letno prodajo skoraj 9 milijonov avtomobilov. Pred njim bosta tudi v svetovnem pogledu le še Volkswagen in Toyota. Nekdo je zapisal, da je ta združitev dramatičen odgovor na umiranje motorja z notranjim zgorevanjem. Veliko je bilo letos v panogi vodstvenih menjav, največ v zvezi Renault-Nissan, kjer francoski del išče novega prvega operativca. Ta velika zveza po lanskem prisilnem odhodu Carlosa Ghosna še vedno nastavlja kompas. Renaultova slovenska tovarna v Novem mestu naj bi imela letos predvsem po zaslugi novega clia kar lepe proizvodne številke (približno 200 tisoč), natančne podatke še čakamo. Kako bo prihodnje leto?



Kot smo že omenili, se v industriji ogromno vlaga v električne avtomobile – poleg načrtov evropskih družb je nedavno precej odmevala napoved ameriške Tesle, da bo prvo evropsko tovarno zgradila v Nemčiji, na območju Berlina. Družba, ki je po Evropi končno začela prodajati svoj model 3, in to precej uspešno, je še daleč od bolj trajne dobičkonosnosti, a uživa veliko podporo finančnih trgov. Letos je prikazala odbit električni poltovornjak cybertruck in zanj menda kljub deloma ponesrečeni predstavitvi pobrala množico rezervacij. Bolj prodornih novincev na avtomobilskem prizorišču sicer ni bilo veliko. V Evropi se z mini električnim avtom pripravlja švedsko zagonsko podjetje Uniti, tovrstne načrte je namreč opustil britanski proizvajalec sesalnikov Dyson. Čeprav se je v preteklosti omenjalo več kitajskih imen, med njimi Nio, pa se ta še niso pokazala kot kakšna neposredna grožnja za staro celino.