Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko je Škoda leta 2016 predstavila model kodiaq, si njegovi snovalci bržkone niso mislili, da jih bodo do danes prodali kar 865 tisoč. Zdaj je nared naslednik, ki je večji, bolj prostoren, oblikovno pa malce bolj zadržan. Na prvi vožnji o njem niso dajali konkretnih napovedi, a verjetno pričakujejo, da bo znova prodajna uspešnica.
Kodiaq je bil pred osmimi leti začetnik Škodine ofenzive SUV, za njim sta prišla še manjša karoq in kamiq, vsi danes predstavljajo pomemben del, približno polovico celotne prodaje te znamke.
Prvega kodiaqa je oblikovno narekoval Jozef Kaban, tokratnega Oliver Stefani, deluje bolj umirjeno, morda celo manj izrazito od predhodnika. Kodiaq letnika 2024 je ena kar številnih letošnjih novosti koncerna Volkswagen v skupini nekoliko večjih avtomobilov. Kodiaq se je podaljšal za 6 centimetrov, na 476. Predvsem ima več prostora v prtljažniku, ta je pridobil 70 litrov in ob petih sedežih meri 910, ob sedmih pa 340 litrov. Nekoliko manj je tovorne zmogljivosti v izvedbi priključnega hibrida, ki zahteva nekaj prostora za dodatno baterijo, o njej malo kasneje. Seveda je povečljiv, drugače kot smo napačno napisali ob razkritju, se naslonjala zlagajo v koristnem razmerju 40/20/40.
Spredaj avtomobil zaznamuje digitalni prikaz za volanom, po želji precej bogat prikaz podatkov na vetrobranskem steklu, ne manjka niti velik (opcijsko zelo velik) sredinski zaslon, za katerega imate spodaj brisalec za prstne odtise. Pod sredinskim zaslonom so trije vrtljivo-pritisni gumbi, na vsakem je tricentimetrski zaslon, ki glede na raven opreme omogočajo hiter dostop do različnih funkcij vozila. Nižje spodaj sta dva brezžična polnilnika za pametni telefon (eden je na prvih kilometrih malce prekinjal z delom), v rubriki praktičnih rešitev se najde še kaj, kar smo sicer videli že drugje, na primer plastična zaščita roba vrat, ki izskoči na rob, ko jih odpremo.
Tako kot vsi prej omenjeni sorodniki ima kodiaq po novem vselej sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ročica za pretikanje po programih je ob volanskem obroču, zato je več odlagalnega prostora med sprednjima sedežema.
Na prvih kilometrih so bile španske ceste gladke, brez lukenj, kodiaq je deloval kot prijetno vozen veliki križanec. Morda ne prinaša tako pristnega vozniškega občutka kot kaka limuzina ali karavan iz koncerna, a mu sicer nimamo kaj veliko očitati. Pogoni so pestra družina, nekako smo dobili vtis, da snovalci največ zanimanja pričakujejo za blagi 1,5-litrski bencinski hibrid (moč 110 kW), ki žene sprednji kolesi. Kasneje bo za kodiaqa nared tudi 2-litrski bencinski motor (150 kW) s štirikolesnim pogonom. Zdi se nam, da bi pri nas utegnil veliko kupcev še naprej imeti 2-litrski dizelski motor; z njim lahko tudi v močnejši izvedbi (140 kW) s štirikolesnim pogonom ob umirjeni vožnji porabo držite okoli 6 litrov na 100 kilometrov. Na voljo bo še v dvokolesni različici s 110 kW.
Cene za kodiaqa so vsaj deloma so že objavili. Blagi bencinski hibrid (oznaka 1.5 TSI DSG mHEV) s sprednjim pogonom velja najmanj 36 tisoč evrov, dizelska izvedba z manjšo močjo in sprednjim pogonom (2.0 TDI DSG) stane dobrih 38 tisoč, štirikolesna z večjo močjo (2.0 TDI DSG 4x4) pa nekaj več kot 42 tisoč. Cena priključnega hibrida še ni znana, bo pa predvidoma opazno dražji.
Novi kodiaq je že v predprodaji, redna se začne junija. Ne bo več posebej robustne izvedbe scout, bodo pa pred koncem leta predstavili še bolj športnega kodiaqa RS. Za konkretne prodajne cilje je še prezgodaj, a glede na to, da so v dosedanji generaciji pri nas prodali sedem tisoč kodiaqov, si lahko mislimo, da načrti za avtomobil, ki ga Škoda izdeluje v tovarni v Kvasinah, ne bodo majhni.
Na predstavitvi kodiaqa smo se popeljali tudi z zanimivim starodobnikom, škodo trekka, ki je, kot pravijo, nekakšen predhodnik športnih terencev te znamke. Njen nastanek je zanimiv, saj so jo pripravili na skrajšani šasiji nekdanje octavie, kar so pripeljali iz takratne Češkoslovaške na Novo Zelandijo, tam pa so avtomobil dokončali s pripravo karoserije. Med letoma 1966 in 1972 so jih izdelali okrog tri tisoč, nekatere so vozili tudi v Avstraliji, na Fidžiju, Tongi, v Vietnamu, na Cookovih otokih … Trekka ima 1,2-litrski bencinski motor z močjo 35 kW, pogon je na zadnji kolesi, ima še diferencial z omejenim zdrsom. Spredaj sedita voznik in sovoznik, za njima sta dve vzdolžni klop, kamor so se stisnili otroci ali nekaj igralcev ragbija. Tako kot današnji kodiak je trekka oddaljena od tal 19 centimetrov, njena masa je dobrih 900 kilogramov, približno dvakrat manjša od kodiaqa.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji