Kona je prodajno uspešen Hyundaiev kompaktni križanec, ki je na voljo s tremi pogonskimi sistemi: bencinskim, povsem električnim in hibridnim, ki je nadomestil dizelsko izvedenko. Zadnjega smo preizkusili tokrat.

Na sprednji kolesi gnana testna kona ima pod motornim pokrovom vgrajen 1,6-litrski bencinski štirivaljnik. FOTO: Gregor Pucelj

Na sprednji kolesi gnana testna kona ima pod motornim pokrovom vgrajen 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije največjo moč 77,2 kW (105 KM), ob tem pa še električni motor z močjo 32 kW (43,5 KM), ki ga preskrbuje litij-ionska baterija zmogljivosti 1,56 kWh. To hibridnemu sistemu zagotavlja sistemsko moč 103,6 kW (141 KM). Gre za tako imenovani samopolnilni hibrid, kar pomeni, da ne potrebuje zunanjega polnjenja z električno energijo. Vsa hibridna »čarovnija« se dogaja sama od sebe in voznik nanjo nima nikakršnega vpliva. V praksi to pomeni, da včasih, predvsem v toplejšem delu leta, že zagon vozila poteka le na elektriko, spet drugič se zažene bencinski motor. Pri umirjeni vožnji lahko več kilometrov prevozite zgolj na električni pogon (EV), ob pospeševanju pa se samodejno aktivira še bencinski agregat. Po klancih navzdol gre večinoma na elektriko, navkreber seveda na bencin, ko se praviloma polni tudi baterija. In tako v nedogled … Moram pa priznati, da vse skupaj poteka gladko in bolj ali manj neslišno ter predvsem, kot rečeno, povsem neodvisno od voznika.

Armaturni plošči se pozna, da je nadgradnja predhodnice z manj digitalne opreme. FOTO: Gregor Pucelj

Ima pa voznik na voljo dva vozna režima, varčnega (ECO) in športnega, med katerima priročno izbira s stranskim zamikom prestavne ročice šeststopenjskega robotiziranega (dvosklopčnega) oziroma samodejnega menjalnika. Hkrati s spremembo voznega načina se samodejno spremeni tudi konfiguracija digitalne inštrumentne plošče. V varčnem voznem načinu je kona HEV zelo pohlevna, tako da je za prehitevalne manevre skoraj obvezno prestavljanje v športni način; čeprav bi lahko dosegla višjo najvišjo hitrost, so se pri Hyundaiu odločili, da je 160 km/h dovolj.

Prtljažni prostor (374–1156 l) ustreza dolžini vozila, ki ne presega 4,2 metra. FOTO: Gregor Pucelj

Poglavje zase je poraba goriva, ki nas pri tovrstnih samopolnilnih hibridih še posebej zanima. Moje testno povprečje se je gibalo okrog 5,8 litra na 100 prevoženih kilometrov. Sem pa večino testnih kilometrov prevozil v varčnem voznem načinu. Kot smo že navajeni, tudi v tem primeru težko govorimo o posebni varčnosti, še posebej v primerjavi z dizelskim pogonom. Morda pa nekaj odtehta to, da med počasno mestno vožnjo, ko se ta kona večinoma vozi na elektriko, nima nikakršnih izpustov.

Če potnika na zadnjih sedežih nista višja od 190 centimetrov, se ne moreta pritoževati nad pomanjkanjem prostora. FOTO: Gregor Pucelj

Nekaj manj kot 4,2 metra dolga kona je čvrsta in se z vozno dinamiko skoraj povsem približa kompaktnim limuzinam. Glede na velikost vozila ponuja pričakovano prostornost za štiri potnike in zgledno udobje, kar še poudari odlična opremljenost, ki pripada najbogatejšemu paketu opreme impression; je pa za usnje na sedežih potrebno doplačilo. Všeč mi je tudi, da ne pretiravajo z digitalizacijo, saj je večina upravljal, od ogrevanja (in hlajenja) sedežev in volanskega obroča do ogrevanja sprednjega in zadnjega stekla in podobnega, priročno dostopna s pomočjo tipk. Prav tako ima večino varnostnih asistenčnih sistemov, vključno z dobro delujočim radarskim tempomatom in sistemom za ohranjanje voznega pasu, kar omogoča avtonomno vožnjo druge stopnje. Ugajalo mi je predvsem opozarjanje na prečni promet ob vzvratni vožnji. Ker je imela testna kona EV najdražji paket opreme, za povrhu pa še nekaj doplačljivih dodatkov, je potnike med drugim razvajala z bogatimi infozabavnimi vsebinami, tudi z odličnim ozvočenjem krell.

Voznik ima na voljo dva vozna režima, varčnega (ECO) in športnega. FOTO: Gregor Pucelj