Da zadržimo jezo, moramo delati na sebi

Umirjanje prometa je vsekakor področje, na katerem imamo v Sloveniji še precej dela. Kako to doseči, kako na vse skupaj vpliva epidemija in kako se na cesti vedemo v teh zahtevnih časih, smo povprašali Ano Cergolj Kebler, ki na Zavarovalnici Triglav skrbi za projekte cestne preventive.

Koliko prikazovalnikov hitrosti ste imeli vsega skupaj postavljenih lani po državi? Koliko je bilo novih?

Morda najprej najbolj aktualna informacija: do konca februarja je odprt trenutni razpis, namenjen občinam za sofinanciranje novih 12 prikazovalnikov hitrosti v naseljih, predvsem v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. Teh 12 prikazovalnikov generacije 2021 se bo pridružilo 68, ki smo jih postavili v preteklih petih sezonah akcije Skupaj umirjamo promet. Po celotni državi bo tako letos že 80 varnejših prometnih točk.

Ali takšna opozorila kaj vplivajo na vedenje voznikov?

V povprečju se delež prehitrih voznikov po postavitvi prikazovalnika zniža za 5 do 7 odstotkov. Ti načini »prijaznega opomnika« vplivajo na večino od nas, ki v resnici ne želimo biti prehitri objestneži, ampak nas včasih zanese težka noga, ko zapademo v rutinirano vožnjo.

Je tiste, ki vozijo prehitro, mogoče povezati s tipom avtomobila, znamko?

Glede na povprečno pričakovano škodno pogostost (iz naslova kritja zavarovanja avtomobilske odgovornosti) se kot najbolj tvegani znamki po naših podatkih iz leta 2019 kažeta Alfa Romeo in Volvo, sledijo jima Honda, BMW in Audi. Kot najmanj tvegane pa Daewoo, Porsche in Suzuki. So pa to splošni podatki, ki poleg prekoračene hitrosti zajemajo še vse druge dejavnike, alkohol, uporabo telefona, stanje cestišča, stanje vozila ...

Na katerih cestnih odsekih je prikazovalnike hitrosti najbolj smiselno postavljati?

Mi se osredotočamo na dva tipa črnih točk: pri vstopu v naselje, kjer vozniki, posebno če je cesta ravna, še ne zmanjšajo hitrosti, in v okolici vrtcev in šol. Tam so pešci najbolj izpostavljeni.

Kaj načrtujete glede tega za letos?

Poleg prikazovalnikov hitrosti bomo zelo aktivni na prehodih za pešce, kjer so nesreče vse večji problem. Zato bomo v enajstih regijah sofinancirali inovativne prometne sisteme cops@zebra, ki pešcem pomagajo pri varnejšem prečkanju prehoda.ž

Koliko ljudi je lani preizkusilo simulacijo drajv, tudi v primerjavi z letom prej?

Leto, ki ga je zaznamovala pandemija, nam je ponudilo veliko več priložnosti, da razvijamo digitalne različice orodij za varnejšo vožnjo – tako se je povečalo število uporabnikov aplikacije za varnejšo vožnjo drajv, ki smo jo nadgradili oktobra, zelo veliko voznikov pa je sprejelo izziv usvojitve novih in pozabljenih pravil CPP s testi na portalu Vozimse.si.

So bile lanske ugotovitve kaj drugačne kot v preteklosti?

Lani sem bila osebno najbolj vesela dejstva, da se na našem simulatorju uri vedno več ljudi, ki okrevajo po različnih poškodbah, tako glave kot okončin. Simulator jim omogoča varno okolje za premagovanje strahu, urjenje refleksov in koordinacije, preden spet sedejo za volan v avtošoli. Eden od njih je lani znova opravil vozniški izpit. Kakšno veselje!

Kakšne vzorce vožnje ste na splošno zaznali v preteklem letu, ali je bilo vsaj med zaprtjem prometa precej manj? So se ljudje zaradi epidemije na cesti vedli kaj drugače, bolj umirjeno, ali nasprotno, zaradi vsega, kar doživljamo, morda bolj agresivno, živčno?

Med prvim valom epidemije smo na nekaj lokacijah merili in primerjali, kaj se dogaja z nami, vozniki. Ne moremo reči, da meritve veljajo za celotno Slovenijo, lahko pa navedem primer za eno od lokacij, kjer je postavljen prikazovalnik hitrosti: promet je upadel za tretjino, malenkost se je zmanjšal delež prehitrih voznikov, malenkost pa so se povečale največje hitrosti. Te so lahko odraz anksioznosti, napetosti, negotovosti, strahu, jeze, ki jih v nas prebujajo negotovi časi.

V svojih akcijah poudarjate pomen umirjanja prometa. Katere so še stvari, ki to preprečujejo?

Zelo mi odmevajo besede psihologinje Julije Pelc, ki je na našem posvetu v Triglav Labu na temo Ko za volanom zavre pojasnila, da tako kot pride avto z neko opremo, pridemo tudi vozniki z neko dedno zasnovano opremo, ki ji rečemo temperament. Nekateri v sebi premorejo dovolj flegmatičnosti, prenesejo kar visoko stopnjo stresnih okoliščin in se bolj blago odzovejo. Na drugi strani so ljudje s koleričnim temperamentom, ki imajo nizek prag tolerance in impulzivne oziroma intenzivne odzive. Pri takem temperamentu moramo za to, da zadržimo impulze jeze, veliko delati na sebi.

Kdaj boste vedenje v prometu spodbujali tudi z ugodnostmi pri različnih vrstah avtomobilskega zavarovanja?

Na tak način že nagrajujemo varne voznike. Z mobilno aplikacijo drajv že pet let in pol nagrajujemo tiste, ki z njeno uporabo dokažejo, da vozijo varno. Z redno uporabo aplikacije si namreč lahko privozijo kar 25 odstotkov popusta pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja, in sicer pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, voznika in splošnega avtomobilskega kaska. Aplikacijo redno mesečno uporablja že okoli 56.000 voznikov, ki so skupaj prevozili več kot 616 milijonov varnih kilometrov, s čimer dobivamo potrditev, da naš prispevek k večji varnosti na cestah ni zanemarljiv.

Kaj menite o predvidenih spremembah zakona o varnosti cestnega prometa glede kazni pri prekoračitvi določene hitrosti (nekatere nižje, nekatere višje) in pri uporabi telefona (višje) in glede uvedbe zavijanja desno pri rdeči luči?

Veliko več izkušenj kot s kaznimi za neželeno vedenje imamo pri nas (dobrih) izkušenj z nagrajevanjem varnega vedenja voznikov. Katere spremembe v politiki kaznovanja prekrškov se obnesejo, bomo tudi v naši statistiki videli čez nekaj časa, ko bomo analizirali vzroke prometnih nesreč, torej škod.