Ko je bilo za izpit potrebnih 186 ur

Opravljanja vpozniškega izpita je verjetno vsakemu od nas nekje ostalo v spominu. Nekateri smo se s tem ukvarjali že dolgo nazaj, drugi pred kratkim, vsakdo imajo svojo izkušnjo. Res veliko množico izkušenj pa si je v petnajstih letih učenja vožnja na drugi strani nabral Manuel Pungertnik, ki pri AMZS danes vodi šolo varne vožnje.

V čem je danes učenje vožnje drugačno kot takrat, ko ste začeli s tem poklicem?

Razlika je očitna. Učitelj vožnje mora dandanes poznati bistveno več vsebin in imeti širši spekter znanja, saj je tehnika vožnje le manjši del učnega procesa. Vozila, s katerimi učimo danes, so bistveno boljša, predvsem pa je ogromno elektronike in pomagal oziroma naprednih asistenčnih sistemov, ki jih v času, ko sem začel delati, ni bilo. Žal pa je treba priznati, da se formalno pridobivanje vozniškega dovoljenja ni dosti spremenilo. Upam, da bomo v tem delu v prihodnosti naredili korak naprej in posodobili učni proces.

Veliko se govori o avtonomni vožnji in da mladih avtomobili ne zanimajo več. Koliko je pri vas zanimanja za opravljanje izpita, več ali manj?

Čeprav v nekaterih evropskih državah, ZDA in na Japonskem upada interes za pridobitev vozniškega dovoljenja, v Sloveniji trenutno tega ne opažamo. Mogoče se je nekoliko dvignila starost tistih, ki opravljajo vozniški izpit. Če je bilo še pred leti povsem običajno, da so se mladi v šolo vožnje vpisali takoj, ko so izpolnjevali zakonske pogoje, se danes za to odločajo malce kasneje – po naših izkušnjah proti koncu študija ali po njem.

Kateri je bil doslej najbolj zanimiv kandidat v šoli vožnje?

Na to vprašanje bi lahko odgovarjal ves dan. Če pa že moram nekoga izbrati, je to gospa, ki se je odločila vozniški izpit opraviti samo zato, da bi možu dokazala, da to zmore. Občasno se srečava in vsakič pove, da avta še vedno ne vozi, čeprav ima vozniško dovoljenje že skoraj dvajset let.

Kaj pa najbolj nenavadna situacija, ki ste jo pri učenju doživeli?

Kljub okvari vozila med izpitno vožnjo je bila ta uspešno opravljena. Trajala je sicer več kot dve uri, ker smo čakali na pomoč, vendar smo pred okvaro vozili dobre pol ure, pri čemer kandidat ni storil usodne napake, zato se je ocenjevalec odločil, da je izpit uspešno opravljen. Je pa bilo veliko smeha, saj smo imeli za analizo vožnje več kot dovolj časa.

Koliko je bilo največ ur, ki jih je kdo pri vas moral opraviti za izpit? Koliko je bilo največ ponovitev?

Zopet se lahko vrnem h gospe, ki sem jo že omenil. Da je opravila vozniški izpit, sva potrebovala več kot 180 ur. Ne vem več natančno, ali jih je bilo 186 ali 187. Na koncu sem imel občutek, da si izpita sploh ne želi opraviti, kajti med vožnjo sva se dobro razumela in se je prav rada vračala. Izpit je gospa nazadnje le opravila – v trinajstem poskusu.

Klasično vprašanje: so boljši učenci pri vas ženske ali moški?

Tukaj bom zelo konservativen, saj sem imel v karieri tako odlične voznike kot odlične voznice, prav tako pa malo manj dobre kandidate obeh spolov. Menim, da spol bistveno ne vpliva na kakovost voznika – ta lastnost je posledica osebnosti kandidata in okolja, iz katerega prihaja. Tehnike vožnje se lahko nauči skorajda vsak, razumevanje prometa in varnosti pa žal ni tako samoumevno.

Koliko je bil star najstarejši kandidat v šoli vožnje, kaj je bil razlog, da se je zanjo odločil šele takrat?

Glede na to, da med drugim opravljam vožnje za podaljšanje vozniškega dovoljenja, so vozniki, s katerimi se vozim, tudi starejši od 80 let. Sicer pa je moj najstarejši kandidat doslej štel 66 let – pri čemer je vsaj pol življenja vozil brez vozniškega dovoljenja. S tega vidika, kljub starosti, učenje vožnje in pridobivanje vozniškega dovoljenja nista bila večji zalogaj.

Ali kandidati pri vas pogosto vadijo v avtomobilih s samodejnim menjalnikom, kaj na splošno mislite o njem?

Žal ne, saj zakonodaja na tem področju še malo zaostaja. Če kandidat vozniški izpit opravlja z avtomobilom s samodejnim menjalnikom, je to vpisano v vozniško dovoljenje in tak voznik sme voziti le avtomobile s samodejnim menjalnikom. Mladi se odločajo za klasiko. Samodejni menjalniki pa so seveda realnost. Vsekakor menim, da je vožnja avtomobila s samodejnim menjalnikom bistveno lažja, predvsem pa manj stresna, saj tehnika vožnje ni odločilnega pomena.

Znane so goljufije z opravljanjem teoretičnega dela izpita. Bi pri takšnem kandidatu, ki bi prišel na vožnjo, to ugotovili?

Zelo težko, saj je sistem, ki ga imamo zdaj, po mojem mnenju neustrezen. Kandidat opravi tečaj​ CPP, potem pa je pred začetkom praktične vožnje dolžan opraviti še izpit iz teorije. Učenje desnega pravila, pravila srečanja, varnostne razdalje in drugih elementov varne vožnje zgolj teoretično se v praksi marsikdaj pokaže kot neustrezno, saj tudi kandidati, ki uspešno opravijo teoretični izpit, velikokrat ne vedo natančno, kako teorijo udejanjiti v praksi.

Drugače kot včasih je zdaj mogoče vaditi tudi na simulatorju. Koliko to res pomaga kasneje na cesti?

Simulator je dober pripomoček, nikakor pa ga v tej fazi učenja ne smemo zamenjevati z resnično vožnjo. Simulacije vožnje so približek, vendar realnega stresa, ki ga kandidat občuti ob premikanju vozila v prometu, ne moremo simulirati. Vsekakor pa menim, da bomo v prihodnosti ta pripomoček za pripravo kandidata vse več uporabljali.

Katere so tiste prometne zagate, ki jih nekoč nismo poznali, pa so zdaj največja težava?

Bistveno večja je gostota prometa, imamo več vrst krožišč, nove prometne znake … Vse to lahko vozniku, ki ima vozniško dovoljenje že dlje časa, povzroča nevšečnosti. Četudi mnogi tega ne priznajo, je pomanjkanje znanja v povezavi s stresom izziv, s katerim se bomo morali spoprijeti v bližnji prihodnosti.