Šmartinsko jezero je eden najboljših revirjev za krapolov v Sloveniji, saj ribiči vsako leto ujamejo krape, ki tehtajo od 20 do 30 kilogramov. Tudi zato celjsko ribiško družino skrbi, da so že drugo leto zapored opazili večji pogin krapov, večinoma samic, v spomladanskem času. Obvestili so vse pristojne inšpekcije, njihove ugotovitve še čakajo.

Mrtve krape na Šmartinskem jezeru obiskovalci priljubljene točke Celjanov videvajo že nekaj tednov. »Ob več kot tono krapov smo že,« je pojasnil predsednik ribiške družine Štefan Zidanšek. »Obvestili smo veterinarsko, ribiško, kmetijsko inšpekcijo. Bolj množično ta pojav opažamo že drugo leto, ampak letos je tega še več,« je dejal Zidanšek. Dodal je, da gre pretežno za samice in zgolj za krape. Tudi zato ne verjame, da bi bilo krivo onesnaženje vode: »V jezeru imamo deset vrst rib. Če bi šlo za onesnaženje, bi bile tudi druge vrste prizadete. Tako pa poginjajo samo samice krapov.«

Ribiči domnevajo, da so samice pokončale hitre temperaturne spremembe. FOTO: Špela Kuralt/Delo

V ribiški družini domnevajo, da so krive spremembe temperature vode, je dejal Zidanšek: »Sprva se je voda hitro otoplila, samice so se pripravile na ikritev. Potem se je spet shladilo in ta ohladitev je trajala. Ikre so zakrnile, ostajajo v ribi in se v njej razkrajajo. To so seveda le ugibanja, smo pa že lani razmišljali v to smer. Marca se namreč riba pripravlja, potem pa se aprila drsti. Ampak temperatura mora biti vsaj okoli 16 stopinj Celzija, danes pa je recimo samo 11 stopinj.« Zidanšek poudarja, da so to le njihova predvidevanja na podlagi izkušenj, tudi v ribiški družini zato nestrpno čakajo na izsledke analiz in ugotovitve inšpekcij.

Tudi drsanje jih moti

Vodja oddelka za sladkovodno ribištvo na zavodu za ribištvo Danilo Puklavec je odgovoril, da so pogini zaradi nagle spremembe temperature vode možni: »Lahko privedejo do trenutne smrti, pogosteje pa oslabijo imunski sistem in se pogini zgodijo z zamikom, kot posledica sekundarnih okužb, parazitov ali bolezni. Razkroj iker v samicah bi tudi lahko bil vzrok pogina, kar bo najverjetneje potrjeno ali ovrženo, ko bo veterinarska služba pregledala poginule ribe.« Dodal je, da se to zgodi, če se ribe ne morejo zdrstiti v obdobju, ko ikre dozorijo v telesu samic: »Posledice so lahko razpad iker in vnetni procesi, ki praviloma privedejo do smrti osebkov.« Obvestila o poginih od celjske ribiške družine še niso prejeli, so pa ribiške družine o tem dolžne poročati.

Eno od drstišč na Šmartinskem jezeru. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Puklavec je še poudaril, da se podobni pogini spomladi pojavljajo v več ribiških družinah, čeprav so praviloma omejeni na posamezne osebke: »Po hujših zimah, ko ribniki zamrznejo in ljudje na njih drsajo, so v spomladanskem času pogosti tudi večji pogini krapov. Razlog je zmanjšanje imunske odpornosti zaradi vznemirjanja v obdobju mirovanja, ko zaradi plašenja ribe izgubljajo energijo in so zato bolj izpostavljene negativnim dejavnikom.«

Ob našem obisku Šmartinskega jezera smo hitro našli primerke mrtvih rib. »Ni se še zgodilo, da spomladi ne bi videl vsaj kakšne mrtve ribe,« nam je povedal ribič z Dolenjskega, ki že nekaj let prihaja sem lovit krape. Šmartinsko jezero sicer sodi med najbolj priljubljene točke za krapolov pri nas, pravi predsednik celjske ribiške družine Zidanšek: »Zanimanje je izredno, ker so tu eni največjih krapov v Sloveniji. Turisti prihajajo iz Madžarske, Avstrije, Poljske. Poleti imamo zasedena vsa ribolovna mesta. Škoda, ki nam jo povzroči tak pogin, je tako dvojna. Ribe je treba nadomestiti, kilogram krapa stane skoraj šest evrov. Če ni rib, tudi ni prodaje ribiških kart, ki so naš največji prihodek.«