Kljub skakalnicam malo akrobacij, a veliko slabe volje

Ko je bil pred šestnajstimi leti sprejet državni prostorski načrt za Šmartinsko jezero, se je zdelo, da bo priljubljena sprehajalna točka turistično zaživela. A se prav veliko ni zgodilo. Kavarna Brkati som je neuspešno menjala najemnike, zadnji je bil Zavod za šport in turizem Šmartinsko jezero, ki ga občina toži zaradi dolga. V zavodu so najbolj navijali za postavitev 235.000 evrov vrednih akrobatskih skakalnic, ki jih upravlja občinska družba ZPO in so po dveh letih ostale neuporabljene.

Državni prostorski načrt je za območje Šmartinskega jezera predvideval javno naravno kopališče, doživljajski center, apartmajske hišice, manjši hotel, igrišče za golf … Ničesar od tega ob jezeru ni. Zavod za šport in turizem je bil zadnji najemnik občinske kavarne Brkati som, pogodbo so mu odpovedali lani spomladi, je dejal Tomaž Seničar. »Šlo je zaradi 1067 evrov dolga za stroške zunaj sezone, ki jih strokovne službe občine sploh niso znale razložiti. Lani 5. maja sem bil še na sestanku na občini, kjer smo se pogovarjali, kaj bomo naredili s skakalnicami, karantena je bila odpravljena 31. maja. Sedemnajst dni pozneje sem dobil vročeno odpoved najemne pogodbe,« je povedal.



Seničar je dodal, da so v zavodu vsa leta delali, da bi ta del jezera oživili, a da jim občina nagaja. »Tožba je zadnje v seriji dejanj, s katerimi so nam onemogočili, da bi začeli dejavnost, ki je usklajena z vsemi strokovnimi službami, tudi občinskimi, ministrstvom za okolje … Imamo pridobljeno vodno soglasje in vsa soglasja, da bi lahko obnovili čolnarno, a bi potrebovali tudi soglasje občine, ki je lastnica objekta. Tega nismo dobili.« Z občine odgovarjajo, da gre pri soglasjih najverjetneje le za vodna dovoljenja, nesoglasja z zavodom pa rešujejo po sodni poti. Dodali pa so, da njihove »očitke v celoti zavračamo«.
 

Prazni skakalnici

Seničar je imel najprej na jezeru velike načrte. Pred tremi leti je za Delo napovedal, da že imajo ustno zagotovilo, da bo na skakalnice prišla trenirat tudi avstrijska smučarska reprezentanca. Njihovi načrti se niso uresničili, izkazalo se je, da skakalnice niso niti optimalno zgrajene, kar priznava tudi Seničar: »Krivulja oziroma hitrost skoka ni bila izračunana in je pri malih skakalnicah prekratko zaletišče, ena je previsoka. Ampak to ni nikoli dokončan objekt, zato potrebuješ zanesenjake oziroma ljudi, ki s tem živijo in sproti sanirajo.«



Občina je skakalnice, skupaj je projekt stal 235.000 evrov, od tega je bilo 103.477 evrov evropskih sredstev, predala v upravljanje občinskemu podjetju ZPO. Ko smo občino avgusta 2018 spraševali, ali je projekt sploh smiseln, glede na to, da se s tem športom ne ukvarja prav veliko ljudi, so odgovorili, da so »prepričani, da bo projekt zaživel«. Danes so realnejši: »Ko se bo športna disciplina izvajanja akrobatskih skokov v Sloveniji bolj razvila, bo tudi obisk večji.« Seničar, ki je pričakoval, da bo zavod dobil v upravljanje celotno območje, pravi, da je bilo skokov na skakalnicah v dveh letih skupaj le nekaj deset: »Vsekakor sem jih sam največ opravil.«

Park za vlečno deskanje je zaživel

Občina bo svojo terjatev do Seničarjevega zavoda prijavila v stečajnem postopku. Proti zavodu je bil namreč sredi februarja uveden stečaj na zahtevo Fursa. Seničar je povedal, da sklep sodišča še ni pravnomočen, saj so se pritožili. Po njegovih besedah je namreč ves dolg zaradi neplačanih prispevkov, ki si jih v treh letih ni obračunal, prav tako si ni izplačal plač.



Seničar je razočaran, da v času epidemije občina zavod toži, »kopira koncept in vizijo zavoda ter želi za svoje izbrance projekte, ki zdaj po letih dela in prizadevanj končno obetajo zaslužek«. Dodaja, da so tako, denimo, zaprosili za lokacijsko informacijo za postavitev vlečne žičnice (»wake žičnice«), a so dobili negativen odgovor, potem je občina žičnico postavila sama. Park za vlečno deskanje (»wake park«), ki ga prav tako upravlja ZPO, je lani dobro zaživel.