Presušena Rižana kliče po večjem prilagajanju naravi

»Nekega dne se bomo zbudili v presušeni dolini, kjer ne bo vode več za nikogar,« opozarja Borja Bertok, predsednik Ribiške družine Koper. Ta se zavzema za zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka Rižane, ki bi omogočal preživetje rib in drugih vodnih organizmov, določenega z vodnim dovoljenjem. V Rižanskem vodovodu odgovarjajo, da je zagotavljanje pitne vode za ljudi in s tem ohranitev njihovega zdravja prioritetno.

V Ribiški družini Koper napovedujejo celo kazensko ovadbo proti Rižanskemu vodovodu, ker krši določila upravljavske pogodbe, s katero je zavezan v strugo Rižane vračati del prečrpane vode iz podtalnice in zalednega dela reke za zagotavljanje 110 litrov ekološko sprejemljivega pretoka. »Če tega ne bodo zagotavljali v letošnjem sušnem obdobju, ni pričakovati, da bi to počeli tudi v prihodnje, ko je pričakovati podobne razmere,« je prepričan Bertokov sin Miha, prav tako predstavnik koprske ribiške družine. Rižanski vodovod je v zadnjih letih že večkrat predlagal znižanje ravni minimalnega pretoka Rižane.

Ribiško družino Koper podpirajo tudi v Ribiški zvezi Slovenije, kjer je sekretar Igor Miličić opozoril, da je življenje v slovenskih rekah, ki imajo zaradi trenutne hude suše zelo nizek vodostaj, ogroženo zaradi pregrevanja in pomanjkanja kisika. Take razmere so še posebej nevarne za vrste rib, ki spadajo med salmonide, to so med drugimi postrv, sulec in lipan. Obrnili so se že na pristojna ministrstva, da bi poleg ribolova trenutno omejili tudi uporabo rek za vodne športe in druge aktivnosti, ki jih dodatno obremenjujejo.

Rižanski vodovod s čisto vestjo

»Dejstvo je, da je Rižana suha in da polovico tega, kar prečrpamo iz podtalnice in zalednega dela, zlivamo v strugo, ki pa sproti ponika v podzemlje,« pojasnjuje Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. »Mi imamo čisto vest!« zagotavlja. Po njegovih besedah bi bila škoda, ki bi nastala zaradi redukcij z vodo, veliko hujša; ne samo, da bi prišlo do težav pri nadaljnjem delovanju vodovodnega sistema, temveč bi bilo ogrožano tudi zdravje ljudi, ki ne bi smeli več uporabljati te vode za pitje in bi lahko prišlo do nezgod. Po podatkih vodovodnega podjetja izpred nekaj dni je bilo na razpolago še 150 litrov vode na sekundo iz podtalnice Rižane, ob tem, da so 50 litrov na sekundo vračali v rečno strugo. Pregelj je včeraj dejal, da v strugo vračajo celo polovico vse prečrpane vode.

Kako obvarovati Rižano?

»Rižana je edina reka, ki izvira in se izliva v Sloveniji,« poudari Miha Bertok. V koprski ribiški družini si prizadevajo, da bi ohranili njeno naravno bogastvo, kar je možno edino tako, da se človek spet prilagodi naravi. Poudarili so, da je bilo v preteklosti vse premalo narejenega, da bi se zdaj, ko je reka skoraj presahnila, izgovarjali zgolj na sušo. To je, podčrta Bertok, očitno tudi zato, ker še danes s pitno vodo zalivamo kmetijske površine, peremo avtomobile, izpiramo straniščne školjke in podobno, medtem ko bi za te namene lahko že zdavnaj poskrbeli z zajetjem meteornih in drugih vod.

»Mi imamo čisto vest!« trdi Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda.FOTO: Nataša Čepar

»Vprašanje je tudi, zakaj so občine odstopile od evropskega projekta za vodooskrbo Istre in Krasa. Za to dodatno črpališče v Klaričih pri Brestovici obstaja celo gradbeno dovoljenje iz leta 2016,« navede. Naložba naj bi znašala okoli 700.000 evrov, kar naj bi bilo veliko bolj racionalno od trenutnega prevoza vode v Istro s cisternami z Unca. Po mnenju ribiške družine bi bila smiselna tudi vodovodna navezava na Trst.

Martin Pregelj je zatrdil, da poskušajo zagotoviti več vode v Istri tudi na vse naštete načine; prizadevajo si za dodatno povezavo na kraško črpališče in se dogovarjajo s tržaškim vodovodom. Ob tem pa se zavzemajo tudi za nov vodni vir, ki bi reševal prihodnjo vodooskrbo tako Istre kot Krasa.

Kako ranljiv je en sam vodni vir, se je videlo ob nedavnem požaru ali ob izlitju kerozina na vodovarstvenem območju ob nezgodi z vlakom pred tremi leti. »Rešitev je v skupnem zajetju, ki bi se polnilo iz več virov, ko bi bilo vode v naravi dovolj – bodisi v dolini Suhorice bodisi kje drugje – a za to mora poskrbeti država,« sklene.