Brez sredstev ostala znana društva, tudi Žabe, ki delujejo skoraj 80 let

Celjska mestna občina je letos z razpisoma za kulturo znatno spremenila pogoje financiranja kulture v mestu. Uspešnih je bilo manj kot polovica prijav, na dvoletnem razpisu le tretjina. V društvih razlagajo, da sta bila razpisa prezahtevna, pripravljena za (pol)profesionalce, ljubiteljska kultura pa je potegnila kratko. Občina zdaj »popravlja« situacijo z novim pozivom, na katerem bo na voljo 15.000 evrov. Na obeh dosedanjih razpisih so odobrili skupno za 251.540 evrov projektov.

Na enoletni razpis je občina prejela 108 vlog, denar, skupno 160.344 evrov, so odobrili 50 projektom. Na dvoletnem razpisu so prejeli 41 vlog, uspešnih je bilo 14, odobrenih pa 91.196 evrov. Kot so nam povedali predstavniki kulturnih društev, so rezultate dobili šele konec avgusta oziroma septembra, ko so del programa že izvedli.

Društvo, ki je spremljalo in spreminjalo mesto ob Savinji

Brez sredstev so ostala znana celjska društva, kot so Celjski oktet, ki bo ta mesec zaznamoval 45-letnico delovanja, Celjska folklorna skupina, Turistično in kulturno društvo Celje, pa tudi KUD Galiarda. Društvo obuja srednjeveške plese, kot pravi predsednica Barbara Suša, imajo vsako leto po 30 nastopov, letos so nastopili tudi na predstavi Celjski vsi na celjskem Starem gradu. »Nihče ne razume, kako je ocenjevanje sploh potekalo. Razpis je bil za profesionalce in ne vem, kje je bilo sploh kaj ljubiteljskega. Zdaj je prišel nov kulturni poziv in nam bodo dali nekaj denarja iz sočutja.«

Konec Žab?

V novem pozivu je na voljo 15.000 evrov, vsako društvo jih bo lahko dobilo največ tisoč. »To je obliž na rano, ker verjetno niso mogli mimo vseh pritožb. Za Galiardo tisoč evrov ni dovolj niti za najemnino, ena naša obleka stane tisoč evrov. Rekli so, da bi morali imeti ne vem kakšne reference. Od kod? Če se s tako dejavnostjo ukvarja pet društev v Sloveniji,« je dejala Suša.

Predstava, v kateri čutiš energijo, znoj in strast igralcev

Brez sredstev je ostal tudi Celjski plesni orkester Big Band Žabe, ki deluje od leta 1946. Predsednik in dirigent Roman Fonda je razočaran. »Razpis je bil prepozen in nerazumljiv. Nismo se znašli, ali naj se prijavimo na enoletni ali dvoletni razpis. Dvakrat smo popravljali prijavo in tudi tretjič smo bili zavrnjeni. Big Band Žabe je od spomladi delal in načrtoval Miklavžev gala koncert, ki bi moral biti 5. decembra z eno od najvidnejših vokalnih skupin v Evropi Vox Arsana. Ker nismo dobili sredstev, smo prisiljeni ta veliki in bogati projekt odpovedati. Zavod Celeia Celje nam je ponudil pomoč, ampak zdaj je žal prepozno. Pričakujemo veliko težav, saj smo glasbenikom onemogočili uporabo tega termina, ki bi ga sicer koristili kje drugje. Zaradi nemogočih pogojev koncert odpovedujemo, negotov je tudi obstoj Žab.«

In ljubitelji?

Z občine odgovarjajo, da so tisti, ki niso bili uspešni, oddali pomanjkljive vloge, jih niso pravilno opremili, oddali prijavo na neustrezno področje ... Dodali so, da so v preteklih letih dobili sredstva bolj ali manj vsi, ki so se prijavili, a manj. »Letos smo z dvema razpisoma hoteli zagotoviti nekoliko višje zneske za ambicioznejše projekte, kar omogoča boljšo izvedbo in spodbuja nadaljnji razvoj izvajalcev. Zato je bil prvič pogoj za sofinanciranje doseganje določenega števila točk, česar glede na ocene strokovne komisije niso dosegli vsi prijavitelji.«

Ljubiteljska in profesionalna kultura v istem košu

Na obeh razpisih so skupno največ sredstev odobrili KUD Zarja Trnovlje (14.577 evrov), Nuši Komplet Peperko (14.077), Hiši Kulture Celje (11.577), Nei Likar (10.693) …

Župan Matija Kovač in direktor občinske uprave Gregor Deleja sta bila do volitev pomemben del Hiše kulture Celje, v kateri je do nedavnega delovala tudi Nuša Komplet Peperko. Ta je bila tudi članica štirih strokovnih komisij, ki so ocenjevale projekte. Z občine poudarjajo, da se je iz odločanja v svojih primerih izločila, kot tudi drugi, ki so bili povezani s prijavitelji. S sestavo komisij so imeli velike težave, potrebovali so namreč 40 ljudi, dobili so jih 14, ki so bili v več komisijah. Zdaj s pozivom iščejo nove člane komisij, po novem bo lahko vsak član le v eni komisiji.

Vsak koncert bo praznik in spomin na glasbeni mejnik

Mestna svetnica Marijana Kolenko je na seji mestnega sveta opozorila na veliko nezadovoljstvo. Za Delo je poudarila, da večina ljubiteljskih društev sploh ni razumela razpisa. »Tu je šlo za mešanje polprofesionalnih in ljubiteljskih skupin. V en razpis so stlačili vse. Zdaj gre v prenovo Kajuhov dom, za katerega smo si prizadevali več let, namenjen bo ljubiteljski kulturi. Kaj pa bomo dali vanj? Samo neodvisno sceno? Zbore je korona zdesetkala in smo se komaj pobrali, zdaj pa tak udarec.«

Številna ljubiteljska društva imajo v svojih vrstah veliko upokojencev, ki jim nekaj sto evrov veliko pomeni, z udejstvovanjem si lepšajo tudi starost. Bo zanje še prostor? Z občine odgovarjajo, da bodo skladno s sprejeto strategijo razvoja kulture »še naprej prek projektnih razpisov podpirali ambiciozne kulturne projekte nevladnih organizacij, samozaposlenih v kulturi in posameznikov. Prav tako bo občina poleg projektnih razpisov uvedla poseben razpis za sofinanciranje celoletnega programskega delovanja ljubiteljskih društev, saj ti s celoletnimi programi in specifičnimi potrebami (najemi prostorov, honorarji mentorjev, zborovodij, splošni stroški) težje konkurirajo na projektnih razpisih, na katerih se ocenjuje predvsem umetniška vrednost projekta.«